| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 896; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

2.
Kartelni sporazumi — analiza novejših primerov iz evropske in slovenske prakse
Miša Lešek, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes je svobodni trg glavni dejavnik razvoja družb in doseganja ekonomske učinkovitosti. Kartelni sporazumi posegajo v delovanje prostega trga, saj negativno vplivajo na potrošnike in konkurenco ter zavirajo družbeno rast. Karteli so v skladu s konkurenčnim pravom strogo prepovedani, oblasti pa se že mnogo let trudijo razbiti nedovoljene zdužbe. V diplomskem projektu se dotaknemo omejevalnih sporazumov, jih umestimo v konkurenčno pravo Evropske unije in Republike Slovenije ter jih podrobneje razčlenimo. V sklopu sporazumov obravnavamo vertikalne in horizontalne dogovore med konkurenti, k slednjim uvrščamo tudi kartele. Preučujemo jih tako na območju Evropske unije, kot tudi v Sloveniji. Pojavljajo se v obeh okoljih, preganjajo pa jih pristojni organi za varstvo konkurence. Poleg konkurenčnopravnega vidika, kartele opredelimo še iz ekonomskega stališča. Analiziramo praktične primere kartelov v Evropski uniji in Sloveniji ter višine dodeljenih glob, po obravnavnih primerih kartelizacije pa podamo še komentar o kartelnih praksah. Začetno zastavljeni hipotezi tekom diplomskega projekta potrdimo. Prva se navezuje na usklajenost zakonodaj s konkurenčnopravnega vidika, druga pa na višine dodeljenih glob s strani varuhov konkurence.
Ključne besede: kartel, kartelni sporazumi, omejevanje konkurence
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1380; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (567,76 KB)

3.
Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EU
Nina Dajčman, 2018, magistrsko delo

Opis: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju. Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava. Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Ključne besede: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2781; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Ekonomski vidik programa prizanesljivosti v Evropski uniji
Matej Bokalič, 2011, strokovni članek

Opis: V prispevku avtor obravnava program prizanesljivosti kot institut prava varstva konkurence in ekonomski pogled na ta program, zlasti v povezavi s stroškovnim vidikom organa varstva konkurence, ekonomskim vplivom na proračun, kamor se stekajo plačane globe, ter ekonomskim vplivom na v kartele udeležena podjetja. S kritičnim pristopom ovrednoti prednosti in slabosti ekonomske funkcije programa prizanesljivosti z vidika organa varstva konkurence in z vidika udeležencev kartela. Avtor opozarja, da program prizanesljivosti kljub domnevnim pozitivnim učinkom na učinkovitost dela organov varstva konkurence v praksi, teoretično nima možnosti za svoje temeljito poslanstvo, če učinkovitost organa varstva konkurence že per se ne bo predstavljala resne grožnje za odkritje kartelov in sankcioniranje udeležencev.
Ključne besede: Evropska unija, gospodarsko pravo, konkurenca, konkurenčno pravo, varstvo konkurence, program prizanesljivosti, odpustitev globe, znižanje globe, kartel, organ varstva konkurence
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 1065; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (158,55 KB)

5.
Opec in njegov položaj na svetovnem naftnem trgu
Alja Weindorfer, 2017, diplomsko delo

Opis: Države se pogosto povezujejo v meddržavne organizacije, da bi dosegle cilje, ki na nacionalni ravni niso dosegljivi. Primer medvladne organizacije je OPEC. Organizacija se pogosto navaja kot primer kartela, ki vpliva na tržne cene z omejevanjem proizvodnje. Taki trditvi lahko ugovarjamo z dejstvom, da je bila določena konkurenca na trgu nafte vedno prisotna. V prejšnjem stoletju so bile dejavnik konkurence v industriji nafte druge družbe, ki so ob visokih cenah vstopile na trg, kjer je bilo povpraševanje sicer bistveno manjše kot danes. V enaindvajsetem stoletju h konkurenčnosti prispeva odkrivanje dodatnih zalog nafte in tehnološki napredek. Večjo konkurenčnost v prihodnosti pa lahko pričakujemo zaradi padajočih stroškov tehnologij alternativnih virov energije. OPEC se z novostmi na trgu lahko spopade z reorganizacijo načina svojega delovanja organizacije. Na voljo ima več strategij: dogovori o proizvodnih kvotah, cenovne vojne, učinkovitost proizvodnje, kompenzacija v denarni obliki in ekonomska diverzifikacija. V svetu zmernega povpraševanja po fosilnih gorivih se OPEC lahko preoblikuje v organizacijo, ki svetuje državam izvoznicam nafte, kako zmanjšati odvisnost od prihodkov naftne industrije.
Ključne besede: OPEC, trg nafte, kartel, ekonomsko sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 15.12.2017; Ogledov: 1334; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI - PONUDBA, KI SE NE BI SMELA ZAVRNITI?
Mojca Poš, 2010, diplomsko delo

Opis: Ne glede na skoraj univerzalno zakonodajno prepoved kartelov se le-ti še naprej ustanavljajo in delujejo ter škodujejo družbeni blaginji. Konkurenčni organi držav se tako neprestano spopadajo z izzivom iskanja rešitev, s katerimi bi čim bolj uspešno preganjali kartele. Med njimi je tudi široka uvedba programov prizanesljivosti. Programi prizanesljivosti spodbujajo udeležence kartelov k razkritju kartelov v katerih sodelujejo in aktivnemu sodelovanju s konkurenčnimi organi v zameno za zaščito pred naložitvijo sankcij, ki jim sicer grozijo zaradi prepovedane kršitve. Spodbuja se jih k razkritju notranjih informacij iz prve roke, ki privedejo do odkritja kartelov in njihove hitrejše obsodbe z nižjimi stroški organov v primerjavi z drugimi metodami dela. V zameno jim je ponujena manjša denarna kazen, krajše zaporne kazni ali celo popolna odpustitev obojega. To ima več pozitivnih učinkov med katerimi so najpomembnejši zagotovo zmanjšanje stabilnosti kartelov, večanje učinkovitosti odkrivanja kartelov in njihove hitrejše obsodbe ter odvračanje od ustanavljanja novih kartelov. Pojavijo pa se lahko tudi negativni učinki, kot je npr. spodbujanje h kršitvi, saj zmanjšujejo pričakovane stroške kršitve. A praksa kaže, da prednosti veliko prevladujejo nad morebitnimi slabostmi. V diplomskem delu predstavljamo različne tržne strukture, ugotavljamo razloge za sodelovanje podjetij v kartelu in njihove spodbude za razkritje kartelov konkurenčnim organom. Nadalje analiziramo različno oblikovane modele programov prizanesljivosti in njihove učinke, prednosti in sporne aspekte programov prizanesljivosti ter predstavimo že delujoče programe prizanesljivosti nekaterih držav in njihovo uspešnost. Na podlagi vsega smo preučili ali so programi prizanesljivosti utemeljeni in smiselni, ugotovili kakšni programi prizanesljivosti so najbolj optimalni in uspešni ter predlagali ukrepe za izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: konkurenčno pravo, oligopol, konkurenčni organ, kartel, program prizanesljivosti, samoovadba
Objavljeno v DKUM: 09.09.2010; Ogledov: 2581; Prenosov: 1465
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 8.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici