| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBM
Metka Hojs, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto. MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel. Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši. Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Ključne besede: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Objavljeno: 24.11.2009; Ogledov: 2263; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (644,17 KB)

2.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Ključne besede: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3711; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (680,99 KB)

3.
BASEL II IN FINANČNA KRIZA
Vesna Grabnar, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru prvega stebra Basla II banka z bolj ali manj sofisticiranimi sistemi za merjenje tveganj izračunava minimalni (regulatorni) kapital za kreditno, tržno in operativno tveganje. Namen drugega stebra je zagotoviti, da bodo banke razpolagale s kapitalom, ki ustreza njihovi tveganosti in poslovni strategiji. Poleg tveganj zajetih v prvem stebru (kreditno, tržno, valutno, obrestno in operativno tveganje), naj bi banke spremljale še druga tveganja (obrestno tveganje iz bančne knjige, tveganje koncentracije, likvidnostno tveganje, tveganje poravnave in strateško tveganje). Glede na zahteve tretjega stebra pa se morajo banke bolj transparentno predstaviti javnosti oziroma svoje poslovanje bolje razkriti. V času finančne krize so se pojavile številne pomanjkljivosti Basla II. Pred več kot letom in pol se je začela finančna kriza. Na milijone ljudi je izgubilo delo, pojavili pa so se naslednji veliki problemi. Prenapihnjene cene vrednostnih papirjev na borzah, prenapihnjene cene nepremičnin, nezmožnost odplačevanja hipotekarnih posojil prebivalstva in podjetij (prezadolženost), vključevanje tradicionalnega komercialnega bančništva v nove, visoko tvegane oblike financiranja, veliko neravnovesje na področju trgovine, nastanek novih finančnih skladov brez nadzora, ki so izdajali raznovrstne tvegane vrednostne papirje. Za preprečitev vnovične finančne krize so potrebne reforme finančnih regulacij. Med krizo so se pokazale številne slabosti in pomanjkljivosti Basla II, njegova nadgradnja naj bi te pomanjkljivosti odpravila. Banke so nagnjene k procikličnemu obnašanju, vendar pa lahko vzpostavitev sistema dinamičnih oziroma statističnih rezervacij neželene učinke bistveno omeji ali pa celo povsem odpravi. Enostavna analiza novejših agregatnih podatkov potrjuje cikličnost oblikovanja rezervacij in njihove prociklične učinke na kreditno in s tem gospodarsko aktivnost. Že opravljene analize cikličnosti kreditne aktivnosti bank pri slovenskih bankah so pokazale, da cikličnost pri oblikovanju rezervacij obstaja tudi v slovenskem bančnem sistemu, ter da lahko govorimo tudi o obstoju učinka procikličnosti. Potrebno je oblikovanje sklada dinamičnih rezervacij, ki se polni v obdobjih pospešene kreditne rasti, v obdobjih upočasnjene kreditne rasti pa se iz njega črpa. Oblikovanje sklada je odvisno od kreditnega poslovanja posamezne banke.
Ključne besede: Basel I, Basel II, finančna kriza, procikličnost, minimalne kapitalske zahteve, regulatorni nadzor, tržna disciplina, CAD 3, dinamične rezervacije, Banka Celje.
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 2106; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (679,49 KB)

4.
SPREMEMBE KAPITALSKIH STANDARDOV ZA BANKE
Daniela Koželj, 2012, diplomsko delo

Opis: Banke so pomembne finančne institucije, ki se pri svojem poslovanju srečujejo z vrsto bančnih tveganj, katerim so izpostavljene zaradi nenehnega spreminjanja okolja poslovanja. Vsaka banka ima določen pristop k upravljanju tveganj. Ta izhaja iz njenih poslovnih strategij, politik, profila tveganosti ter položaja, strukture in dejanskega vpliva oddelkov za upravljanje tveganj na sprejemanje odločitev v banki. Kapital predstavlja bankam vir sredstev in jih ščiti pred pojavom insolventnosti, prav tako pa jim omogoča pokrivanje potencialnih izgub. Zaradi tega je bistvo vsake banke, da s kapitalom ravna na preudaren način. Definicija kapitala ostaja v baselskem predlogu kapitalske sheme, ki jo je prinesel Basel II, nespremenjena glede na sporazum iz leta 1988 in njegove dopolnitve v letu 1996. Kapital je tako sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala, katerih vsoto zmanjšujejo odbitne postavke. Temeljni kapital (»Tier 1«), sestavljen iz osnovnega kapitala in rezerv, je ključna sestavina banke, ki s svojimi lastnostmi daje banki najboljšo zaščito banke pred pojavom nesolventnosti, saj omogoča absorpcijo nepričakovanih izgub, nastalih v poslovanju banke. Predstavljati pa mora vsaj polovico vsega kapitala, s katerim banke pokrivajo kapitalske zahteve za različna tveganja. Basel II torej ohranja nespremenjeno definicijo kapitala, kapitalski koeficient in metodologijo merjenja tržnih tveganj V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je ves svet moral soočiti z izbruhom mednarodne dolžniške krize. Glavni povzročitelj teh kriz je bila predvsem povečana konkurenčnost med bankami, ki so na račun boljšega položaja v bančnem sistemu začele prevzemati tvegane posle, postale so tudi mednarodno aktivne, prišlo pa je tudi do združevanj in tehnoloških inovacij. Velikost kapitala je bila v tistih časih odvisna od volje lastnikov oziroma od poslovodstva banke in zato se je začelo zastavljati vprašanje ali ima banka dovolj kapitala za pokrivanje različnih vrst tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena. Propad ene banke lahko vpliva oziroma celo poruši celotni finančni sistem določenega gospodarstva. V banki za mednarodne poravnave v Baslu so se tako odločili poseči v odločitve o velikosti kapitala in tako leta 1988 izdali baselske kapitalske standarde imenovane Basel I. Glavni cilj Basla I je bilo določitev najnižje zahtevane ravni kapitala za banke v mednarodnem poslovanju, ki bi še zagotavljal varno poslovanje bank. Ti standardi so bili sprejeti z namenom, da bi uvedli poenotena pravila za izračun in določili ustrezne višine tako imenovane minimalne kapitalske zahteve, pri čemer mislimo na najmanjšo količino kapitala, ki jo banka potrebuje za varno poslovanje. Temu sporazumu je zaradi velikih sprememb na finančnih trgih (pojavili so se številni novi produkti in storitve, s tem pa tudi nova oziroma spremenjena bančna tveganja) sledil še drugi, imenovan Basel II, ki je bil sprejet leta 2004. Glavni namen njegovega sprejetja je bil, da bi odpravil pomanjkljivosti, ki jih je prinesel Basel I. Sprejetje Basla II je bil v mednarodnem finančnem okolju eden izmed najpomembnejših projektov zadnjega desetletja.Eden izmed zastavljenih ciljev Basla II je tudi večja konkurenčna enakost med bankami. Basel II s ponujanjem treh pristopov postavlja različna pravila, ki so ugodnejša za večje, bolj sofisticirane banke kot za manjše in tiste, ki šele vstopajo v panogo. Te banke ne bodo sposobne razviti ustreznih tehnologij za uporabo naprednejših pristopov izračuna kapitalske ustreznosti zaradi visokih fiksnih stroškov v izboljšavo informacijskih sistemov in problema pridobitve dovolj dolge časovne vrste podatkov. Identičen model za majhne in velike banke ni primeren, saj tako ne bo dosežen cilj o konkurenčni enakosti. Novi režim za ugotavljanje kapitalske ustreznosti bi se moral prilagoditi potrebam tako bolj kot manj sofisticiranih institucij Vzporedno z Baslom II se je uveljavila tudi evropska direktiva CAD III. To naj bi zagotovila enakovreden ko
Ključne besede: Baselski kapitalski sporazum, CAD III, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1745; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (430,05 KB)

5.
KREDITNO TVEGANJE BANK PO BASEL II IN BASEL III
Alenka Kumer, 2012, diplomsko delo

Opis: Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Banke zmanjšajo tveganje z analizo kreditnih sposobnosti posojilojemalcev ter na velikost tveganja odločijo višino obrestnih mere in oblikujejo rezervacije. S kreditnim tveganjem se najbolj srečujejo banke. Z uvedbo kapitalskega sporazuma Basel II, ki naj bi začel veljati leta 2007, naj bi se kreditno tveganje zmanjšalo, zato bi morale slovenske banke veliko pozornost posvetiti prav tem pravilom. Basel II je zasnovan tako, da je bolj prilagodljiv in bolj občutljiv na tveganja kot njegovi predhodniki. To vpliva na vse banke in druge finančne institucije. Basel II poskuša doseči, da bi z vzpostavitvijo tveganja in zahteve za upravljanje kapitala zagotovil namen, da bi banke imele dovolj kapitala za tveganje. Kapitalska shema posega v načine merjenja kreditnih tveganj. Predlagana sta dva pristopa alternativnega načina merjenja kreditnega tveganja, standardizirani pristop in pristop, temelječ na internih ratingih. Kapitalsko shemo sestavljajo trije stebri. Prvi steber ali minimalne kapitalne zahteve predstavljajo osrednji steber kapitalske ustreznosti, ki naj bi bila po spremenjeni metodologiji bolj občutljiva na stopnje kreditnega tveganja v bankah in bolj prilagojena na finančnem trgu. Namen drugega stebra je preverjanje nadzornikov, ali banka ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena pri opravljanju bančnih in finančnih storitev. V drugem stebru gre za sprotno preverjanje kapitalske ustreznosti bank, kar naj bi omogočilo hitro ukrepanje nadzornikov, če v obsegu zahtevanega regulatornega kapitala ne bi v zadostni meri pokrival želje bank po prevzemanju tveganj. Pomembno vlogo ima tržna disciplina. Tržna disciplina kot tretji steber kapitalske sheme zahteva aktivno vlogo udeležencev, ki nagrajuje tiste banke, ki imajo svoje poslovanje pregledno, kaznujejo pa »nedisciplinirane« banke. Basel III je tretji sporazum, ki je nastal kot dogovor na pomanjkljivost v finančnih uredbah. Krepi kapitalske zahteve bank in uvaja nove regulativne zahteve glede likvidnostnih bank in bančnega finančnega vzvoda. Basel III je le en del temeljnega prestrukturiranega pristopa k tveganju in ureditvam v finančnem sektorju.
Ključne besede: banke, kreditno tveganje, kapitalski sporazum, kapitalske ustreznosti, standardizirani pristop, pristop, temelječ na internih ratingih, regulativne zahteve.
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 2408; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
OBREMENITVENI TESTI V POSLOVNIH BANKAH
Helena Kos, 2014, diplomsko delo

Opis: Obremenitveno testiranje je pomembno orodje za ocenjevanje tveganj. Banke ga uporabljajo kot del svojih notranjih ocenjevalnih programov, ki ga skozi program Basel spodbujajo nadzorniki. Obremenitvena testiranja opozarjajo uprave bank na nepričakovane negativne učinke, povezane z različnimi tveganji in nakazujejo na količino kapitala, ki bi bila potrebna za ublažitev izgub v primeru večjih šokov. Obremenitveni test je način ocenjevanja portfelja na podlagi različnih predpostavk, ki kaže občutljivost portfelja na določeno krizno situacijo. Ti testi so lahko koristni, saj pri večini kapitalskih trgov zgodovina donosov ne nudi dovolj podatkov o vedenju trgov pod ekstremnimi pogoji, poleg tega pa dopolnjujejo tradicionalne modele z ocenami o tem, kako se spreminja vrednost portfelja v odnosu do izrednih a verjetnih sprememb pod osnovnimi kriznimi pogoji.
Ključne besede: obremenitveni testi, Basel, minimalne kapitalske zahteve, temeljni kapital 1. stopnje, regulatorni nadzor
Objavljeno: 03.10.2014; Ogledov: 909; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
IMPLEMENTACIJA AKORDOV BASEL III V SLOVENSKI BANČNI SISTEM
Matej Logar, 2015, magistrsko delo

Opis: Implementacija globalnih bančnih standardov Basel III je namenjena zagotovitvi stabilnejšega finančnega sistema, ki med drugim skrbi za odgovorno in nemoteno delovanje celotnega gospodarskega sistema. Baselski komite je v odgovor pomanjkljivostim prejšnjih akordov, ter še pomembneje v odgovor posledicam globalne bančne krize predstavil vrsto predlogov, ki celostno obravnavajo področje bančne regulacije. Predstavljene nadgradnje, ter še posebej novosti, ki jih s seboj prinašajo novi akordi pa po drugi strani za banke predstavljajo določene izzive, ki se pojavljajo pri implementiranju predlaganih zahtev. V tem magistrskem delu smo obravnavane akorde predstavili v podobi, kot jih je javnosti predstavil Baselski komite. S tem želimo predstaviti celotno širino novih zahtev, v nadaljevanju pa analizirati aktualno stanje implementacije predlaganih zahtev pri obeh izbranih bankah. Prvi del tega dela se tako nanaša na celostno teoretično predstavitev nadgradenj in novitet akordov Basel III. Drugi del magistrskega dela pa je namenjen predstavitvi in analizi aktualnega stanja implementacije predlogov Baselskega komiteja v vsaki izmed izbranih bank. Vseskozi smo za lažjo navigacijo uporabljali enako zaporedje predstavljenih zahtev, tudi v empiričnem delu pri analizi izbranih bank. Obe poslovni banki, ki poslujeta v slovenskem bančnem sistemu, sta bili izbrani na podlagi primerljivega tržnega deleža skupne bilančne vsote, a z kontrastnim ozadjem lastništva. S tem želimo testirati ne samo dve medsebojno različni banki, temveč poglavitno tudi vlogo izvora lastništva, ter njegov vpliv na stanje implementacije zahtev akordov Basel III. Na podlagi analize, ter kasnejše primerjave podatkov smo prišli do zanimivih rezultatov, ki bralcu omogočajo prikaz stanja že doseženih zahtev pri obeh primerjanih bankah.
Ključne besede: Basel III, Baselski komite, Steber I, Steber II, Steber III, sistemsko pomembne banke, likvidnost, LCR, NSFR, kapitalske zahteve, likvidnostne zahteve
Objavljeno: 18.05.2015; Ogledov: 751; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici