| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA DRUGEGA STEBRA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN ŠVICE
Vitomil Protner, 2009, diplomsko delo

Opis: Mnogo razvitih držav je zaradi demografske transformacije, ki smo ji priča zadnja desetletja, reformiralo svoje pokojninske sisteme, pri čemer jih je večina predstavila oziroma povečala vlogo naložbenih pokojnin. Pogoji za nadaljnjo uspešno širitev naložbenih pokojninskih shem oziroma drugega stebra zahtevajo dobro poslovanje pokojninskih skladov in uravnotežen regulativni okvir, ki izboljša javno zaupanje. Pri tem je še posebej pomembna zaščita zavarovancev, saj so gospodinjstva vedno bolj izpostavljena finančnim tveganjem zaradi naraščanja pokojninskih shem z določenimi prispevki. Slednje državam postavlja nove izzive tako pri institucionalni ureditvi kot pri regulaciji drugega stebra. Osnovne rešitve institucionalne ureditve drugega stebra se nanašajo na obveznost udeležbe, sistem pokojninskih shem ter na mehanizem financiranja. V obeh obravnavanih državah se tako drugi steber financira na osnovi zunanjega mehanizma. Tudi rešitve glede sistema pokojninskih shem so nedvoumne. Slovenija, ki je drugi steber uvedla v zadnjem desetletju, ima v veljavi pokojninsko shemo z določenimi prispevki, shemo z določenimi pravicami pa sploh ne pozna. Švica, ki je drugi steber uvedle daleč pred Slovenijo, sheme z določenimi pravicami sicer ima, vendar pa se njihov delež hitro zmanjšuje. Manj jasne pa so rešitve glede obveznosti udeležbe. Slovenija je tista, ki se ni odločila za obvezen drugi steber, vendar zaradi tega ne moremo reči, da gre za napačno odločitev, saj se je potrebno zavedati, da je tema o pokojninskih reformah politično izjemno občutljiva. Enostranski ukrepi so zato skoraj neizvedljivi, vse nacionalno soglasje pa je pogoj za postopno prilagoditev sistema spremenjenim demografskim spremembam. Rešitve, ki sta jih državi ubrali za ureditev aktualne problematike drugega stebra, se med seboj razlikujeta. Vsaka država ima namreč drugačne zgodovinske, gospodarske in politične predispozicije, ki so vplivale tudi na ureditev »problematičnih« področij drugega stebra. Regulativni okvir, tveganje za posameznika, omejitve investiranja, zajamčeno donosnost, izplačilo pokojnin, prakso nadzora in strukturo ter višino provizij, vse to so področja, ki jih obravnavani državi urejata na svoj način. Kljub temu pa obstajata tudi dve področji aktualne problematike, kjer se državi posložujeta enakih rešitev. Prenos pravic med posameznimi pokojninskimi načrti je namreč dovoljen pri obeh državah, poleg tega pa imata obe državi davčni režim, ki predstavlja neposredni davek na potrošnjo. Sicer pa ima vsaka država svoje specifike. Švica je tako ena izmed redkih držav z relativno zrelim drugim stebrom pokojninskega sistema, ki predstavlja velikokrat citiran primer. Glavne značilnosti ureditve drugega stebra predstavlja veliko število pokojninskih institucij ter visoka koncentracija članov med njimi. Švica ima tudi najbolj sproščen regulativni okvir izmed vseh držav, glavne pomanjkljivosti pa se nanašajo na razdrobljen nadzor in izključitev zaposlenih z nižjimi dohodki iz drugega stebra. V Sloveniji smo od uvedbe prostovoljnega prostega zavarovanja priča precejšnjemu porastu sredstev, vendar pa se slovenski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja sedaj nahaja v fazi, ko je potrebno predstaviti nove spodbude tako zavarovancem skladov kot tudi upravljavcem. Potencialne zavarovance je namreč potrebno spodbuditi k vključenosti v drugi steber, že obstoječe zavarovance pa k višjemu plačevanju premij. Upravljavce pa je potrebno ponuditi takšne spodbude, da bi začeli s sredstvi upravljati na način, ki bi naložbeno strategijo čimbolj približal posameznemu zavarovancu. Vsaka pokojninska reforma in uvedba drugega stebra torej predstavlja obsežen poseg v gospodarstvo države, pozitivni učinki pa se praviloma pokažejo šele v daljšem obdobju. Specifične razmere v katerih se nahaja posamezna država in njeno gospodarstvo so privedle do tega, da je vsaka država razvila svoj, unikaten sistem tako drugega stebra kot tudi pokojninskega sistema na spl
Ključne besede: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, I. steber, II. steber, III. steber, zavarovalnica, pokojninska družba, kapitalska zavarovanja, rentna zavarovanja
Objavljeno: 29.06.2009; Ogledov: 2468; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (458,71 KB)

2.
KOMUNICIRANJE KAPITALSKE DRUŽBE D.D. V PROCESU ODDAJANJA NEPREMIČNIN V NAJEM
Miha Rihtar, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se bomo osredotočili na komunikacijo zaposlenega na Kapitalski družbi d.d. ob procesu oddajanja nepremičnin, ki so v lasti družbe v najem. Zave-damo se, da je zadovoljstvo najemnika, v veliki meri odvisno od načina komuniciran-ja, kot tudi količine dobljenih informacij, ki so odločilnega pomena za samo realizacijo posla oziroma sklenitev pogodbe o oddajanju nepremičnine v najem. Torej, v nalogi bomo opisovali in čim podrobneje predstavili celoten proces komuniciranja na Kapitalski družbi ob oddajanju nepremičnine v najem, ki zajema pripravo teksta javne objave v okviru zbiranja ponudb za oddajo nepremičnin v najem; izbiro sredstev javnega obveščanja, v katerih bo izvedla javno objavo oddaje nepremičnine v najem; dajanje informacij zainteresiranim najemnikom v zvezi z nepremičnino oziroma izvajanjem postopka oddaje v najem in izvajanje ogledov nepremičnine; poročanje izvršnemu direktorju Sektorja za upravljanje premoženja in upravi družbe o poteku postopka oddaje v najem; priprava predloga upravi družbe o izbiri najemnika nepremičnine; posredovanje podlag za pripravo najemne pogodbe; izvajanje ostalih nalog v zvezi z oddajanjem nepremičnine v najem. Postopek oddajanja naložbenih nepremičnin v najem na omenjeni družbi ureja Navodilo o upravljanju naložbenih nepremičnin KAD, katerega bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju same naloge. Izpostaviti moramo, da gre pri oddajanju nepremičnine v najem za dvostranski bila-telarni odnos med najemnikom kot stranko in zaposlenim Kapitalske družbe d.d., odgovornim za oddajo nepremičnin, kot najemodajalcu. Najemnik si že pred osebnim kontaktom ustvari različne predstave o pričakovanem osebnem odnosu. Glede na dejstvo, da sem od 1. 9. 2009 skladno z reorganizacijo Kapitalske družbe d.d. premeščen v Sektor za upravljanje premoženja in je ena izmed nalog, ki jih opravljam tudi upravljanje z nepremičninami, sem imel možnost celoten postopek oddaje nepremičnine v najem izpeljati sam. Torej, moja raziskava temelji na ugotovi-tvah in beležkah nastalih ob procesu dejanske komunikacije pri oddaji nepremičnine v najem. V magistrski nalogi ugotavljamo, da je komuniciranje Kapitalske družbe d.d. v pro-cesu oddajanja nepremičnin v najem ustrezno. Ustreznost opravičujemo in pojasnju-jemo v prvi vrsti z vsemi uspešno oddanimi nepremičninami. Če torej na kratko pov-zamemo ugotovitve raziskave te magistrske naloge lahko navedemo, da gre za ustrezen način komunikacije pri oddajanju nepremičnin v najem, podprt z vso potre-bno informacijsko tehnologijo.
Ključne besede: Ključne besede: nepremičnina, Kapitalska družba d.d., nepremičninski trg, posre-dovanje, najem.
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 2270; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
PRENOS ZDRAVNIŠKE KONCESIJE IZ ZASEBNIŠTVA V KAPITALSKO DRUŽBO Z DAVČNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA
Katja Guzelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Koncesija se praviloma podeli na podlagi javnega razpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pa tudi na podlagi vloge fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev koncesije. Samostojni podjetniki morajo sestaviti letno poročilo, ki ga sestavljata bilanca stanja in izkaz uspeha in ga do 31. marca naslednjega leta predložiti AJPES. Istočasno morajo do tega roka oddati tudi davčni obračun preteklega leta in ga posredovati FURS-u. Zasebniki, katerih določila ZGD-ja ne zavezujejo svoje letno poročilo oddajo skupaj z davčnim obračunom pristojnemu finančnemu uradu. Samostojni podjetniki, kakor tudi zasebniki, neglede na njihovo velikost niso zavezani k reviziji. K njej lahko pristopijo prostovoljno. Samo njihovi obliki organiziranosti je dovoljeno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. Zaradi progresivne obdavčitve ( 16% - 50%) so zasebniki, katerih dobiček presega cca 12.000 EUR in niso deležni dodatnih dohodninskih olajšav (vzdrževani družinski člani, invalidi) višje obdavčeni kot pravne osebe, saj je stopnja DDPO 17%. Zasebnik katerih znaša neto letna davčna osnova malo nad 8.000 EUR pa že preide v dohodninski razred s stopnjo 27%. Na osnovi navedb lahko zaključimo, da je tem zasebnikom smiselno prenesti svoje poslovanje na pravno osebo. Koncesionar mora v svojih računovodskih izkazih skladno z računovodskimi standardi ločeno voditi prihodke in odhodke ter sredstva in vire sredstev, ki se nanašajo na izvajanje zdravstvenih oz. lekarniških storitev v okviru koncesije in tiste, ki se nanašajo na ostale storitve.
Ključne besede: koncesija, zasebnik, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, kapitalska družba
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 543; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (387,73 KB)

4.
Korporativno pravna in upravljavska sprejemljivost zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora
Zoran Živko, 2016, magistrsko delo

Opis: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Ključne besede: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 871; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (488,94 KB)

5.
VLOGA REVIZORJA V POSTOPKIH MATERIALNIH STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Tina Tramšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja so teoretične opredelitve materialnih statusnih preoblikovanj in vplivov revizorja na njih. Cilj tega dela je natančno opredeliti materialna statusna preoblikovanja s pravnega in revizijskega vidika. Za začetek smo opredelili gospodarsko družbo in njeno vlogo v statusnih preoblikovanjih. Statusna preoblikovanja se delijo na formalna in materialna, na katera smo se posebej osredotočili. V delu najdemo vse tri oblike materialnih statusnih preoblikovanj, in sicer združitve, delitve in prenos premoženja. Združitve smo še posebej razdelili na pripojitve in spojitve in navedli razlike med njimi. Delitve delimo na razdelitve in oddelitve, ki pa se v nadaljevanju še razčlenijo. Za konec smo navedli še zadnjo obliko, ki je prenos premoženja. Pri vseh teh pa smo se še posebej posvetili reviziji in njeni vlogi na preoblikovanja. Tema, ki jo obravnavamo, velja za območje naše države, saj se opiramo na našo zakonodajo.
Ključne besede: gospodarska družba, statusna preoblikovanja, materialna statusna preoblikovanja, revizor, kapitalska družba
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 361; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (840,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici