1. Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi : magistrsko deloAljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 973; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (4,81 MB) |
2. Primerjalna analiza irske in kanadske poslovne kultureTina Meža, 2018, diplomsko delo Opis: S pojavom globalizacije in lažjo dostopnostjo do drugih držav se veliko podjetij odloča vstopati na tuji trg, vendar mnogokrat podcenjujejo pomen poznavanja kulturnega okolja trga, na katerega vstopajo. Poleg preostalih dimenzij tujega poslovnega okolja je potrebno podrobno preučiti dimenzijo kulture, saj se lahko le na ta način izognemo kulturnemu šoku in konfliktom v komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji. Dobro poznavanje, razumevanje in prilagajanje kulturnemu okolju nam torej prinaša pomembno konkurenčno prednost, kjer lahko medkulturne razlike interpretiramo ne kot nevarnost, ampak kot priložnost iskanja inovativnih rešitev.
V diplomskem projektu smo raziskali koncept kulture in pomen njegovega poznavanja ob vstopu v poslovno okolje tujega trga. Osredotočili smo se na irsko in kanadsko kulturo, podrobneje analizirali njuni poslovni kulturi ter ju uvrstili v izbrane modele medkulturnih razlik s ciljem ugotavljanja posledic, ki jih te razlike prinašajo mednarodnim poslovnežem.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, kultura, poslovna kultura, modeli medkulturnih razlik, Irska, Kanada
Objavljeno v DKUM: 07.08.2018; Ogledov: 1406; Prenosov: 168
Celotno besedilo (842,30 KB) |
3. CETA - celovit gospodarski in trgovinski sporazum : magistrsko deloMelita Šegovc, 2017, magistrsko delo Opis: Skupna trgovinska politika EU proti tretjim državam sodi med tiste politike, kjer so države članice EU svoje pristojnosti prenesle na raven EU, kar pomeni, da je govora o izključni pristojnosti Unije. Trgovina sodi med najpomembnejše gonilo ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Ocenjeno je, da naj bi bilo kar 90 odstotkov globalne rasti, v dolgoročnem obdobju, ustvarjene zunaj EU. Ključni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji ustvarjanja učinkovite prostotrgovinske politike, so prostotrgovinski sporazumi. Le-ti zasedajo osrednjo vlogo na področju trgovine v današnjem času in pomembno vplivajo na vsakdan državljanov članic EU. Ovire v obliki carin in dajatev so zadnja leta na precej nizki ravni in zgolj ukrepi na tem področju ne bi prinesli vidnejših rezultatov. Zaradi tega je na tem področju cilj dodatna liberalizacija z odpravo necarinskih ovir, ki se pojavljajo pri čezmejnem trgovanju. Le-te se pojavljajo v različnih zakonih in skozi postavljene standarde v državah, ki so pogosto namenjeni varovanju javnega interesa, vplivajo pa na čezmejno trgovanje. V zadnjem času je eden najbolj pomembnih prostotrgovinskih sporazumov, o katerem se EU pogaja že od leta 2009, CETA, Comprehensive economic and trade agreement oz. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum, ki ga EU sklepa s Kanado.
V magistrskem delu sem se ukvarjala z vsebino prostotrgovinskega sporazuma CETA ter poskušala osvetliti področja, ki se s sporazumom CETA najpomembneje spreminjajo, poskušala sem izpostaviti problematiko določenih institutov in ureditev posameznih poglavij v sporazumu, ki tako med strokovno kakor tudi laično javnostjo vzbujajo največ pomislekov in nezaupanja.
Ključne besede: prostotrgovinski sporazum, EU, Kanada, CETA, svetovna trgovina, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2291; Prenosov: 462
Celotno besedilo (916,07 KB) |
4. NUJNO DEDOVANJE V SLOVENSKI IN KANADSKI PRAVNI UREDITVI - PRAVNOZGODOVINSKA IZHODIŠČAJasmina Heric, 2016, diplomsko delo Opis: Nujno dedovanje je zakonito dedovanje posebne vrste. Velikost nujnega deleža se namreč določa v razmerju do zakonitega dednega deleža, osebe pa imajo pravico do nujnega deleža le, če bi bile po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju.
Nujni delež je institut dednega prava, ki omejuje zapustnikovo svobodo oporočnega razpolaganja in razpolaganja inter vivos (neodplačne naklonitve oziroma darila). Zapustnik mora del svojega premoženja (t. i. rezerviran del) nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Zato se v primeru prikrajšanja nujnega deleža, do katerega pride, ko zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili načne ali celo izčrpa nujni delež posameznega nujnega dediča, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.
Institut nujnega deleža se je razvil v rimskem pravu kot vmesna rešitev med dvema miselnostma, in sicer med popolno svobodo oporočnega razpolaganja in ohranitvijo premoženja v okviru agnatsko zasnovane družinske skupnosti. V času kolektivnega gospodarjenja, je bilo nepojmljivo, da bi gospodar premoženje zapustil tuji osebi. Zapustnik torej lahko svobodno razpolaga s svojim premoženjem, vendar del tega premoženja mora zapustiti svojim najbližjim sorodnikom (to so običajno otroci in zapustnikov zakonec oziroma partner).
Institut nujnega deleža je sprejela večina sedanjih pravnih redov, medtem ko angleški pravni red in s tem posledično tudi Kanada instituta nujnega deleža ne pozna, saj velja načelo popolne svobode testiranja. Vendar to ne pomeni, da Kanada nima pravil, s katerimi se zagotavlja življenjska eksistenca oseb, ki so bile premoženjsko odvisne od zapustnika. Te osebe (ni nujno, da so to zapustnikovi sorodniki ali zakonec) lahko zahtevajo od sodišča, da se jim iz zapuščine dodelijo primerna sredstva za preživljanje.
Ključne besede: dedno pravo, nujno dedovanje, nujni delež, Kanada
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2744; Prenosov: 183
Celotno besedilo (862,86 KB) |
5. SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO ZDA IN KANADEMojca Zupančič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali sodelovanje med Evropsko unijo (EU) in ZDA ter EU in Kanado, ki je v zadnjih petdesetih letih pridobivalo na pomenu. Predstavili smo gospodarstva EU, ZDA in Kanade ter politične in gospodarske odnose EU z obravnavanima državama. Osredotočili smo se na analizo Skupne zunanjetrgovinske politike EU do navedenih držav. Posebno pozornost smo namenili sporazumom. Proučili smo Čezatlantski sporazum o trgovini in investicijah (Transatlantic Trade and Investment Partnership – TTIP) med EU in ZDA, o katerem se trenutno pogajajo. Prav tako smo namenili pozornost Celovitemu gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu (Comprehensive Economic and Trade Agreement ‒ CETA) med EU in Kanado, o katerem sta se že dogovorili, vendar ga je potrebno še ratificirati. Obravnavali smo tudi trgovinsko sodelovanje Slovenije z ZDA in Kanado ter obete za prihodnje sodelovanje v kontekstu napovedanega sprejetja TTIP in CETA. V zadnjem desetletju, ko je prišlo do svetovne gospodarske krize, se je oblikovalo spoznanje, da se je potrebno še tesneje povezati, saj prost pretok blaga, storitev in kapitala, lahko bistveno pripomorejo k gospodarski rasti in razvoju. Kljub velikim prizadevanjem za uskladitev tehničnih standardov je trgovanje med EU in navedenima državama iz leta v leto upadalo. Prednosti v obsegu in dinamiki trgovanja ter investiranja so začele pridobivati države v razvoju oz. t.i. hitro rastoča tržišča.
Ključne besede: EU, ZDA, Kanada, Skupna zunanjetrgovinska politika EU, sporazumi, politični odnosi, gospodarski odnosi
Objavljeno v DKUM: 10.06.2016; Ogledov: 1614; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. PRIMERJAVA SREDNJEŠOLSKIH LIKOVNOVZGOJNIH UČNIH NAČRTOV MED SLOVENIJO IN PROVINCO ONTARIO V KANADIMetka Manfreda, 2013, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge je primerjava slovenskega učnega načrta z ontarijskim učnim načrtom. V diplomski nalogi poskušamo poiskati razlike in podobnosti med izbranima učnima načrtoma. Vsebino raziskovalnega vprašanja predstavljamo v petih poglavjih diplomske naloge. S kratkim pregledom srednješolskega izobraževanja v Sloveniji ter podrobnejšim opisom vzgojno izobraževalnega sistema v Kanadi opravimo interpretacijo obeh učnih načrtov. V nadaljevanju povzamemo in analiziramo ontarijski učni načrt in kot dopolnilo k diplomskemu delu podamo primer iz prakse ene izmed ontarijskih srednjih šol. V zaključku potrdimo oziroma zavrnemo tri hipoteze. Naloga prinaša ugotovitve, da se kanadski vzgojno izobraževalni sistem precej razlikuje od slovenskega, da v provinci Ontario v Kanadi posegajo po drugačnih strategijah učenja umetnosti kot v Sloveniji in da je posamezne segmente ontarijskega učnega načrta nemogoče prenesti v naš učni sistem.
Ključne besede: Kanada, Slovenija, učni načrt, likovna umetnost, srednja šola, primerjalna metoda
Objavljeno v DKUM: 06.11.2013; Ogledov: 1335; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,85 MB) |
7. Primerjalna analiza tržišč Nemčije, Norveške in Kanade na primeru podjetja Tajfun Planina d.o.o. : diplomsko deloSvetlana Čerič, Natalija Medenjak, Tina Žibret, 2007, diplomsko delo Ključne besede: mednarodni trg, stroji, strojna industrija, proizvodnja, gozdarstvo, Slovenija, Nemčija, Norveška, Kanada, poslovanje, mednarodne primerjave, podjetje, industrijska organizacija, internacionalizacija, sinteze, cilj, strategija, mednarodna kooperacija, mednarodno sodelovanje, programi, trg, mednarodno poslovanje, poslovne odločitve, odločanje, mednarodni ekonomski odnosi, proizvodi, poslovni proces, tržne raziskave, mednarodno trženje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1830; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. ZDA in NAFTA kot privlačen trg za slovenska podjetja : delo diplomskega seminarjaSanja Škrlec, 2009, diplomsko delo Ključne besede: poslovno okolje, okolje, analiza, tržna analiza, trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, ZDA, Kanada, Mehika, podjetje, zunanja trgovina, izvoz, segmentacija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1564; Prenosov: 52
Celotno besedilo (357,17 KB) |
9. |
10. ANALIZA STRATEGIJE TRŽENJA DRUŽBE GORENJE D.D. NA TRGU SEVERNE AMERIKETea Hlastec, 2009, diplomsko delo Opis: Podjetje Gorenje ima več kot pol stoletno tradicijo na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov in je danes uspešna mednarodna korporacija z razvejano mrežo podjetij. Gorenje je eden izmed največjih slovenskih neto izvoznikov, saj znaša vrednost prodaje na tujih trgih skoraj 90 %.
V diplomskem delu smo raziskali, kako deluje podjetje Gorenje na regionalnem trgu Severne Amerike. Jedro raziskave so predstavljali analiza dimenzije okolja, organiziranost Gorenja na tem trgu, strategija trženjskega spleta ter ne nazadnje smernice in predlogi za delovanje Gorenja v prihodnosti.
Ključne besede: Gorenje, trg v Severni Ameriki, pogoji poslovanja, okolje, ZDA, Kanada, OEM-posli, konkurenca, strategije, izdelek, blagovna znamka, cena, distribucija, komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 16.07.2009; Ogledov: 3341; Prenosov: 696
Celotno besedilo (445,22 KB) |
