| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološka aktivnost antioksidantov v konopljinih ekstraktih pri raku prostate
Marina Malić, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poiskati povezavo med antioksidativnimi lastnostmi ekstraktov konoplje z različno vsebnostjo kanabinoidov in njihovim antikarcinogenim učinkom. Vzorce smo pripravili iz ekstrakta konoplje pridobljenega s soxhlet ekstrakcijo v metanolu, jih vse razen enega očistili in izolirali. Pridobili smo ekstrakte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov, kar smo spektrofotometrično potrdili z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da je vsebnost kanabinoidov v posameznem ekstraktu odvisna od polarnosti uporabljenega topila, ter da se je več kanabinoidov raztopilo v manj polarnih topilih. Antioksidativne lastnosti ekstraktov smo preverili z DPPH, FRAP, CUPPRAC in ORAC metodo, s Folin-Ciocalteu-jevo metodo pa smo določili vsebnost fenolnih spojin, ki so znane po svoji antioksidativni aktivnosti. Dobljeni rezultati, se med metodami ne ujemajo, saj se te med seboj razlikujejo po uporabljenih radikalih oz. spojinah, ki reagirajo z antioksidanti, mehanizmu delovanja, pH pogojih in občutljivosti na topilo ter eksperimentalne pogoje, kar močno vpliva na njihovo stopnjo odzivnosti do določene vrste molekul. Z ORAC in CUPRAC metodo smo ugotovili, da ima neočiščen ekstrakt v primerjavi z očiščenim analogom signifikantno višjo vsebnost kanabinoidov, medtem ko se vsebnost dobljena z DPPH in FRAP metodo med ekstraktoma ni signifikantno razlikovala. Na koncu smo preverili vpliv treh ekstraktov na viabilnost dveh celičnih linij raka prostate (PC3 in DU145) in ugotovili, da učinkovitost ekstrakta ni odvisna od njegovih antioksidativnih lastnosti, temveč od vsebnosti kanabinoidov. Ekstrakti z višjimi vsebnostmi kanabinoidov so kljub temu, da so pokazali nižjo vsebnost antioksidantov, uspešneje znižali celično viabilnost raka prostate, kot ekstrakti z nižjimi vsebnostmi kanabinoidov.
Ključne besede: Kanabinoidi, testi antioksidativnosti, rak prostate, LC-MS metoda, MTT test
Objavljeno: 28.05.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
Vpliv temperature na izolacijo komponent industrijske konoplje
Andrej Zidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ugotavlja vpliv termične obdelave rastline pred ekstrakcijo in termične obdelave ekstrakta, na pretvorbo kanabidiolne kisline - CBDA v kanabidiol - CBD. Namen je bil določiti, katera od dveh metod dela, privede do kakovostnejšega produkta oziroma večjega deleža CBD. V sklopu diplomskega dela smo uporabili metodo ultrazvočne ekstrakcije z uporabo topila izopropanola. Ekstrakt se je pridobil iz zmlete posušene industrijske konoplje. Temperaturna dekarboksilacije kanabidiolne kisline je bila pri 130 °C. Dobljen produkt v obliki konopljinega ekstrakta se je analiziral z metodo HPLC-MS. Rezultati analiz povedo, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Segrevanje ekstrakta povzroči 16-krat večjo pretvorbo CBDA v CBD in tako 12 % višjo končno koncentracijo CBD. Z raziskavo smo dokazali, da je proces dekarboksilacije kot zaključni proces priprave konopljinega ekstrakta primernejši. Tako smo dobili produkt višje kakovosti.
Ključne besede: Industrijska konoplja, konopljin ekstrakt, ekstrakcija komponent, kanabinoidi, pretvorba CBDA v CBD, dekarboksilacija
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Izolacija kanabinoidov iz industrijske konoplje
Domen Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo različnih tehnik izolacije in separacije kanabinoidov iz industrijske konoplje, njihovo dekarboksilacijo ter antioksidativne lastnosti. Kanabinoide iz industrijske konoplje smo izolirali z različnimi ekstrakcijskimi metodami in primerjali rezultate vsebnosti posameznih kanabinoidov, ki so bile določene s pomočjo tekočinske kromatografije (LC-MS). Pričakovano smo večjo vsebnost kislinskih kanabinoidov zabeležili v ekstraktih, ki so bili pridobljeni pri nižjih temperaturah (maceracija), medtem ko so pri višjih temperaturah bili ekstrakti podvrženi procesu dekarboksilacije ter posledično vsebovali več nekislinskih kanabinoidov. Posamezne kanabinoide iz pripravljenih ekstraktov smo ločevali s tankoplastno kromatografijo sklopljeno z masnim spektrometrom (TLC-MS). Preverili smo vpliv pomembnih kromatografskih parametrov (relativna vlažnost, temperatura, mobilna faza) na učinkovitost ločbe. Ugotovili smo, da je ločba posameznih kanabinoidov izjemno zahtevna. Zanimal nas je tudi vpliv temperature, časa in oblike, v kateri se kanabinoidi nahajajo, na proces dekarboksilacije kislinskih kanabinoidov. Opazili smo, da hitrost dekarboksilacije s temperaturo in časom močno naraste. Kanabinoidi v ekstraktih so za popolno dekarboksilacijo kislinskih kanabinoidov potrebovali manj časa kot kanabinoidi v rastlinskem materialu. Antioksidativne lastnosti posameznih ekstraktov in kanabinoidov smo določili s pomočjo DPPH in β-karotenske metode, ter jih primerjali z dvema pogosto uporabljenima antioksidantoma - askorbinsko kislino ter BHT. Izsledki obeh metod so potrdili izjemen antioksidativni potencial kanabinoidov v ekstraktih, ki so pokazali primerljive rezultate kot askorbinska kislina. Posamezni standardi kanabinoidov so antioksidativno manj učinkoviti, kar nakazuje na pomembnost sinergističnega učinka kanabinoidov.
Ključne besede: kanabinoidi, LC-MS, TLC-MS, dekarboksilacija, antioksidativnost
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
Ekstrakcija biološko aktivnih komponent iz industrijske konoplje
Teo Makoter, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis Sativa L.) znova pridobiva svoj pomen v svetu kmetijstva in zdravstva. V zadnjih nekaj letih je pridelovanje industrijske konoplje in izdelkov iz nje zelo naraslo. Danes lahko najdemo veliko kmetij, ki industrijsko konopljo redno pridelujejo in prodajajo njeno seme, listje, cvetje in tudi izdelke, pridelane iz nje, kot so eterična olja in smole. V diplomskem delu smo raziskali različne načine izločanja kanabinoidov in ostalih biološko aktivnih komponent iz posušenih in zmletih lističev industrijske konoplje. Poskusili smo ekstrahirati kanabinoide, kot so CBD, CBN, CBC in njihove kisline CBDA ter CBGA. Našteti kanabinoidi se velikokrat pojavljajo tako v zdravstvu, kot tudi pri osebni uporabi. Raziskave kažejo, da naj bi predvsem CBD in CBG imela pozitiven učinek pri zmanjševanju bolečin in zdravljenju raka. Kanabinoide smo ekstrahirali s konvencionalnimi metodami z uporabo različnih topil in z nekonvencionalnimi metodami z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (CO2). Izvedli smo ekstrakcije s Soxhletovo aparaturo, ultrazvočne ekstrakcije in maceracije z uporabo različnih topil; metanola, etanola in heksana. Ekstrakcije s superkritičnim CO2 smo izvedli v avtoklavu pri različnih temperaturnih in tlačnih pogojih, pri nekaterih smo uporabili tudi kotopilo metanol. Ekstrakte smo nato analizirali z LC-MS metodo, kjer smo določili vsebnost posamezne kanabinoidne komponente. S Clevengerjevo metodo smo izolirali eterično olje iz industrijske konoplje ter s pomočjo GC-MS določili prisotnost terpenskih komponent. S Clevengerjevo metodo smo poskusili pridobiti nekaj eteričnega olja, izkoristek je bil majhen, saj smo pridelali 0,4 ml olja iz 30 g konoplje.
Ključne besede: konoplja, kanabinoidi, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, LC-MS, eterično olje
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 856; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

5.
Uporaba konoplje v zdravstvene namene
Klemen Žmegač, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Konoplja je rastlina, ki jo človek goji že vrsto let. Pogovori in raziskovanja o konoplji niso več takšen tabu kot pred časom, ko je beseda »konoplja« sprožila takojšen pomislek, da gre za drogo. Vse več študij o raziskovanju pozitivnih in negativnih učinkov konoplje te pomisleke spreminja. V diplomskem delu smo predstavili konopljo kot rastlino, dosedanje študije, pozitivne in negativne učinke rastline in poznavanje laikov o konoplji in njeni rabi. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali v Google Obrazcu in je sestavljen iz 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanja odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih (42 moških in 58 žensk). Pridobljene rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Ugotovili smo, da večina anketirancev pozna razlike med medicinsko in industrijsko konopljo ter način uporabe obeh. Večina anketirancev bi želela legalno uporabo konoplje v zdravstvene namene, večina bi se tudi odločila za zdravljenje s konopljo. Sklep: Zdravstveni delavci se bomo morali v prihodnje podučiti o pozitivnih in negativnih učinkih konoplje, dosedanjih raziskavah o zdravljenju s konopljo in možnostih zdravljena v Sloveniji ter to znanje predati naprej. Konoplja, uporabljena v zdravstvene namene, bi lahko nadomestila nekatera zdravila ali z njimi kombinirano delovala in izboljšala kakovost življenja ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.
Ključne besede: pozitivni in negativni učinki, endokanabinoidni sistem, kanabinoidi, THC, CBD.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 1012; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
VLOGA RECEPTORJEV ENDOKANABINOIDNEGA SISTEMA CB1 IN CB2 PRI INHIBICIJI CITOKINA TNF-e1 V MONONUKLEARNIH LIMFOIDNIH CELICAH BOLNIKOV S CROHNOVO BOLEZNIJO
Žan Hribar, 2016, diplomsko delo

Opis: Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB) je avtoimunska kompleksna bolezen, ki lahko prizadene celoten prebavni trakt pri človeku. Pojavlja se v obliki Crohnove bolezni (CD), ulceroznega kolitisa (UC) ter intermedialnega kolitisa (IK). Sama patogeneza bolezni še ni povsem pojasnjena, so pa različne študije že identificirale kar nekaj potencialnih genov, ki bi lahko sodelovali pri tej bolezni. Velik problem te bolezni se kaže predvsem v tem, da še ni zdravila, ki bi absolutno odpravilo vzroke bolezni, pa tudi simptomatsko zdravljenje je pogosto neučinkovito, z mnogimi stranskimi učinki. Zadnje čase je za zdravljenje KVČB v uporabi humanizirano monoklonsko protitelo adalimumab (ADA), ki specifično in z visoko afiniteto veže dejavnik tumorske nekroze-α (TNF). TNF je osrednji citokin vnetnega in imunskega odziva, torej ADA deluje protivnetno in zmanjšuje imunski odziv telesa. Vendar je već kliničnih študij pokazalo, da je zdravljenje z ADA uspešno le pri približno dveh tretjinah bolnikov. O genetskih in biokemijskih razlogih za neodziv na zdravljenje z ADA je znanega zelo malo, se pa v tem pogledu zdi endokanabinoidni sistem (EKS) kot zelo verjeten vzročni dejavnik, saj je njegovo sodelovanje pri vnetnih in imunskih procesih dobro poznano. Glavna cilja naše raziskave sta bila proučiti povezanost polimorfizmov enega nukleotida (SNP) ter gensko ekspresijo endokanabinoidnih receptorjev (CB) 1 in 2, na eni strani z dovzetnostjo za posamezen podtip KVČB, in na drugi strani z odzivom bolnikov s CD na zdravljenje z ADA. V ta namen smo v mononuklearnih celicah periferne krvi iz 276 zdravih posameznikov, 61 bolnikov z ulcerativnim kolitisom, 113 bolnikov s Crohnovo boleznijo na standardni terapiji (CB) in iz 119 bolnikov s Crohnovo boleznijo, zdravljenih z ADA genotipizirali 6 SNP v CNR1 in CNR2 ter izmerili njuno gensko ekspresijo. Na osnovi rezultatov smo naredili dva tipa asociacijskih analiz, ti. "case-control" in farmakogenomsko asociacijsko študijo. Za potrditev ekspresije CNR1 in CNR2 na proteinskem nivoju smo v vzorcih najbolj očitnih odzivnikov in neodzivnikov na zdravljenje z ADA izvedli analizo s prenosom western. "Case-control" študija je pokazala signifikantne razlike v frekvencah genotipov med kontrolami in posameznimi kohortomi bolnikov. Genotipa CT in TT rs4237 (PITHD1) sta bila povezana z večjo dovzetnostjo za razvoj hujših oblik CD, katere je potrebno zdraviti z biološkimi zdravili, medtem ko je bil genotip CC rs13197090 (RARS2) povezan z večjo dovzetnostjo za pojav oblik CD in UC, za zdravljenje katerih zadostuje klasična terapija. Starost ob diagnozi ni bila povezano z nobeno od genskih ekspresij CNR1 in CNR2, sta pa obe bili v signifikantni medsebojni korelaciji v vseh kohortah, z izjemo bolnikov z UC. Farmakogenomska študija je pokazala signifikantne razlike med frekvencami alelov in genotipov odzivnikov in neodzivnikov v 4. tednu zdravljenja z ADA. Bolniki z genotipom GG rs1049353 (CNR1) oz. genotipoma CCTT in TTTT rs35761398 (CNR2) so se v večjem deležu odzvali na zdravljenje z ADA. V 30. tednu zdravljenja je bila genska ekspresija CNR2 signifikantno nižja pri odzivnikih na zdravljenje z ADA v primerjavi z neodzivniki.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, kanabinoidi, adalimumab, genotipizacija, genska ekspresija, asociacijska analiza
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Učinek agonistov in antagonistov endokanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2 na izražanje nekaterih citokinov v celičnih kulturah gojenih limfoidnih celic bolnikov z astmo
Rok Petrijan, 2016, diplomsko delo

Opis: Astma je kronična vnetna bolezen dihal, pri kateri se pod vplivom različnih dražljajev zožijo dihalne poti, pojavi se njihovo kronično vnetje in nabiranje sluzi v bronhijih. Vse to vodi v oteženo dihanje, občutek stiskanja prsnega koša in kašljanja, predvsem sredi noči ali zgodaj zjutraj. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ex vivo proučevanje endokanabinoidnega sistema pri imunskem odzivu bolnikov z astmo in predlagali alternative trenutnim načinom zdravljenja s protivnetnimi (ti. preprečevalci) in bronhodilatornimi (ti. olajševalci) zdravili. Zanimal nas je učinek agonistov in antagonistov kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2 na izražanje citokinov in obeh receptorjev. V ta namen smo v limfoidnih celičnih kulturah bolnikov z astmo in zdravih posameznikov izmerili izražanje genov CNR1, CNR2, IL4, IL5, IL6, IL8, IL10 in CSF2 v odvisnosti od tretiranja z različnimi sintetičnimi kanabinoidi. Da bi ex vivo simulirali vnetno okolje smo celične kulture gojili v prisotnosti dejavnika tumorske nekroze-α (TNF), ki se je v različnih raziskavah izkazal kot pomemben posrednik vnetnega odgovora. Za najbolj optimalne rezultate gojenja celičnih kultur iz vzorcev astmatičnih bolnikov in zdravih posameznikov, smo najprej izvedli optimizacijo koncentracije uporabljenega TNF in časa njegove inkubacije ter optimalne koncentracije uporabljenih sintetičnih kanabinoidov, pri čemer nam je kot merilo služila stopnja izražanja genov. Med samo optimizacijo parametrov nismo potrdili predpostavljene odvisnosti izražanja CNR2 od učinkov TNF, zato načrtovanega tretiranja z njegovimi agonisti in antagonisti nismo izvedli. V celičnih kulturah tretiranih z ACEA (sintetični agonist receptorja CB1) smo pri vzorcih astmatičnih bolnikov izmerili povišano ekspresijo IL5 v primerjavi z netretiranimi celicami in celicami zdravih posameznikov. V astmatičnih vzorcih je bila povišina tudi ekspresija genov CNR1 in IL4 v primerjavi z zdravimi posamezniki, vendar ni bilo učinka ACEA. S tretiranjem celic z AM251 (sintetični antagonist receptorja CB1) smo potrdili, da učinki ACEA dejansko potekajo preko CB1 receptorja. Iz dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da kanabinoidi z učinkom na izražanje citokinov lahko vplivajo na delovanje vnetnega procesa pri bolnikih obolelih za astmo, zato bi lahko v prihodnosti služili kot pomembne farmakološke učinkovine za zdravljenje astme.
Ključne besede: astma, kanabinoidi, kanabinoidni receptorji, citokini, dejavnik tumorske nekroze alfa, periferne mononuklearne celice, genska ekspresija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 940; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (30,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici