Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je bil obravnavan vpliv gospodarjenja na trajnem travinju severovzhodne Slovenije na kakovost krme z namenom ovrednotiti hranilno vrednost prvega in drugega zaporednega odkosa (seno, otava). Podatki o tipu travinja, naklonu, času košnje, času sušenja, obračanju in skladiščenju so bili pridobljeni od maja do julija 2017 z anketo, izvedeno na 21 kmetijah od Hoč do Oplotnice. Prav tako so bili v tem času odvzeti tudi vzorci sena in otave. Z anketo je bilo ugotovljeno, da je 62 % površin z naklonom do 30 %, da je pri vseh kmetijah bila prva košnja opravljena do konca maja, seno pa je bilo večinoma sušeno 48–72 ur in obračano največ trikrat. Vzorci krme so bili posušeni, zmleti in analizirani z NIR-spektroskopijo v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije. Določene so bile vsebnosti surovih beljakovin (SB), surovih vlaken (SV), NDF, ADF, surovega pepela (SP) in neto energije za laktacijo (NEL). Statistično značilne razlike v kakovosti krme med jutranjo in večerno košnjo ter med različnimi časi sušenja in številom obračanj niso bile potrjene (p > 0,05). Značilne razlike so bile potrjene le med senom in otavo za SV (326,1 in 307,7 g/kg SS) in ADF (355,7 in 327,0 g/kg SS). Ugotovljeno je bilo, da zmerna intenzivnost rabe (dve do tri košnje letno) v kombinaciji z manjšim številom obračanj omogoča pridelavo kakovostnejše krme. Drugi zaporedni odkos (otava) je bil kakovostnejši, kar je pomembno pri načrtovanju rabe travinja in pripravi obrokov za govedo.
Ključne besede: travinje, krma, kakovost sena, tehnike sušenja, NIR
Objavljeno v DKUM: 22.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (836,37 KB)

Opis: Uvod: Nedrobnocelični rak pljuč (NDRP) predstavlja približno 85 % pljučnih rakov, prognoza napredovale bolezni pa ostaja slaba. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) v primerjavi z zdravljenjem s kemoterapijo v prvi liniji zdravljenja vpliva na preživetje pacientov z napredovalim NDRP in njihovo kakovost življenja. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter izvedli sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCOhost), Cochrane Library in PubMed ter dodatno v referencah v pregledanih člankih. Kritično oceno raziskav smo izvedli z orodjem CASP, splošno oceno kakovosti pa MERGE, sintezo pa z opisno metodo. Rezultati: V končno analizi smo vključili 14 raziskav, 9 sistematičnih pregledov z metaanalizo in 5 randomiziranih kliničnih raziskav faze III. Rezultati kažejo, da zdravljenje z ZINT v prvi liniji zdravljenja pomembno podaljša celokupno preživetje in preživetje brez napredovanja bolezni v primerjavi s kemoterapijo. Večina raziskav poroča tudi o boljši ali vsaj ohranjeni kakovosti življenja pri pacientih, zdravljenih z ZINT. Razprava in zaključek: ZINT v primerjavi s kemoterapijo pomembno izboljšajo preživetje in kakovost življenja pacientov z napredovalim NDRP. Potrebne so nadaljnje raziskave dolgoročnih učinkov in obvladovanja imunsko pogojenih neželenih učinkov.
Ključne besede: zaviralci imunskih nadzornih točk, kemoterapija, napredovali nedrobnocelični rak pljuč, kakovost življenja, preživetje
Objavljeno v DKUM: 12.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Z namenom oceniti, v kolikšni meri razlike v sestavi škroba vplivajo na fizikalno-kemijske in reološke lastnosti ter na tehnološko primernost amilozne pšenice za pripravo vzhajanih pekovskih izdelkov, sta bili v raziskavi primerjani kakovost zrnja in reološke lastnosti testa dveh genotipov navadne pšenice (Triticum aestivum L.): sorte z običajno sestavo škroba ‘Nexera 86’ in genotipa amilozne pšenice ‘Titan SBE I’. Analizirani so bili parametri kakovosti zrnja (primesi, vlaga, hektolitrska masa, vsebnost surovih beljakovin in število padanja) ter lastnosti moke in testa, ocenjene s farinografom, ekstenziografom, amilografom in napravo glutamatic. Rezultati so pokazali, da se število padanja med genotipoma ne razlikuje (398 s pri ‘Nexera 86’ in 392 s pri ‘Titan SBE I’), vsebnost surovih beljakovin pa je bila pri amilozni pšenici značilno višja (12,5 % v primerjavi z 10,7 %). Kljub omejeni količini vzorcev, ki je onemogočila statistično preverjanje reoloških meritev, so se med genotipoma kazale precejšnje razlike: moka ‘Titan SBE I’ je vezala več vode (56,0 % v primerjavi s 53,7 %), imela daljšo stabilnost testa (6,4 min v primerjavi z 1,6 min) ter nižjo stopnjo omehčanja (40 BU v primerjavi s 76 BU). Testo amilozne pšenice je imelo nižjo odpornost na raztezanje (276 BU v primerjavi s 543 BU) in nižjo energijo testa (52 cm² v primerjavi z 82 cm²). Amilografske analize so pokazale razlike v temperaturi začetka in konca zaklejitve škroba ter maksimalne viskoznosti suspenzije (1940 AE pri ‘Titan SBE I’ v primerjavi s 1300 AE pri ‘Nexera 86’).
Ključne besede: Triticum aestivum, pšenica z običajno sestavo škroba, kakovost zrnja, lastnosti glutena, lastnosti škroba
Objavljeno v DKUM: 05.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,98 MB)

Ključne besede: rak dojk, periferna nevropatija, nevropatska bolečina, kognitivni upad, motnje spanja, depresija, anksioza, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Uvod: Urgentni oddelki predstavljajo visoko obremenjeno delovno okolje, kjer negovalni kader opravlja številne klinične in neklinične naloge. Zaradi visokih delovnih zahtev je ključna kvantifikacija delovne obremenitve, ki vpliva na kakovost oskrbe in varnost pacientov. Metode: Izvedena je bila deskriptivna presečna študija s časovnim opazovanjem 67 pacientov na slovenskem urgentnem oddelku. Beležen je bil čas, porabljen za različne klinične in neklinične postopke in posege, ter analizirana povezava med značilnostmi pacientov in obremenitvijo kadra. Rezultati: Primerjalna analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik v številu posegov glede na spol, starost, pomičnost in triažno kategorijo pacientov. Največ časa so zahtevali pospravljanje reanimacijskega prostora (30 min) in diagnostične preiskave (24 min). Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da starejši, pomični pacienti rumene triažne kategorije predstavljajo večjo obremenitev negovalnega kadra. Kvantifikacija delovne obremenitve omogoča optimizacijo kadrovskih virov in izboljšanje oskrbe pacientov.
Ključne besede: delovna obremenitev, urgentna zdravstvena nega, časovna analiza, kakovost oskrbe
Objavljeno v DKUM: 15.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,00 MB)