| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 12 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Kakovost življenja in prisotnost depresivne motnje pri pacientih s KOPB
Aleksandra Jančič, 2011, specialistično delo

Opis: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) pomembno vpliva na kakovost življenja in pojav depresije. Cilj zdravljenja bolezni ni samo lajšanje simptomov in preprečevanje poslabšanj, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja in zaznavanju dejavnikov tveganja za pojav depresivne motnje pri pacientih s KOPB. Namen specialističnega dela je bil predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre v obravnavi pacienta s KOPB in z raziskavo ugotoviti kakovost življenja in prisotnost depresivne motnje pri pacientih s KOPB. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo vprašalnik SGRQ in PHQ – 9. Anketirali smo 70 pacientov s KOPB iz območja Maribora. Dobljene podatke iz obeh vprašalnikov smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS 17.0. Rezultati. Ugotovili smo, da je kakovost življenja anketiranih pacientov s KOPB slaba. Odstotek celotnega zbirka točk vseh treh komponent (simptomi, aktivnosti in vplivi), kjer višji odstotek pomeni slabšo kakovost življenja, je v vprašalniku SGRQ 55,55 %. Najvišji odstotek predstavlja komponenta aktivnosti in sicer kar 80,70 %. Depresija je prisotna pri 88 % anketiranih pacientov s KOPB. Ugotovili smo tudi linearno korelacijo med kakovostjo življenja in prisotnostjo depresije. Sklep. Raziskava je pokazala, da se ob KOPB v več kot 80 % pojavlja depresivna motnja. Pomembno je, da se depresijo pravočasno prepozna in zdravi. Ugotovili smo, da večina anketiranih pacientov meni, da telesna aktivnost za njih ni varna. Temeljna naloga patronažne medicinske sestre je edukacija pacienta o primerni telesni aktivnosti in ohranitvi socialnih stikov kljub fizičnim omejitvam in občutku težke sape.
Ključne besede: KOPB, depresivna motnja, kakovost življenja, pacient s KOPB, patronažna medicinska sestra.  
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 4021; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

12.
Nujni ukrepi ob akutnem nastanku dihalne stiske
Tadej Jerebic, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Akutna dihalna stiska spada med stanja, katera lahko v trenutku ogrozijo naše življenje. Zanjo je značilen hiter nastanek, kar pa posledično pripelje do stanja, ko je bolnik vitalno ogrožen. V tem primeru so potrebni hitri in pravilni ukrepi zdravstvenih delavcev. Nujne ukrepe moramo poznati vsi, da lahko ob pojavu akutne dihalne stiske pravilno in kvalitetno ukrepamo. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše vzroke za nastanek akutne dihalne stiske, kot so astma, tujek, kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučni edem. Predstavili smo pravilne nujne ukrepe, s katerimi dihalno stisko preprečimo in s tem rešimo življenje bolniku. Metodologija raziskovanja. V diplomski nalogi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v Domu starejših občanov Tezno in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor; oddelku za pljučne bolezni. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2011. Rezultati. Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da se večina anketiranih z akutno dihalno stisko sreča večkrat tedensko. Iz raziskave smo ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na ozaveščenost o nujnih ukrepih. Razvidno je tudi, da bi v primeru akutne dihalne stiske večina anketiranih pravilno ukrepala. Sklep. Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki na različnih področjih dela potrebujejo ustrezno znanje o vzrokih nastanka dihalne stiske ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje lahko zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo življenjsko ogroženega bolnika z dihalno stisko.
Ključne besede: Ključne besede: akutna dihalna stiska, nujni ukrepi, astma, tujek, pljučni edem, KOPB.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 3816; Prenosov: 1037
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici