Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo se lotili reševanja težav bolnikov, obolelih za kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Pri tej bolezni je ključnega pomena, da se spremlja njen napredek in redno opravlja meritve počutja bolnika. S pomočjo aplikacije KOPD bomo bolnikom omogočili enostavno spremljanje bolezni. Aplikacija bo uporabnika tudi opominjala na reden vnos meritev.
Ključne besede: KOPB, React Native, Android, iOS, pljučna bolezen
Objavljeno v DKUM: 10.01.2020; Ogledov: 1273; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu kot vzrok smrti, zato je zelo pomembna osveščenost, tako pri zdravstvenih delavcih kot pri splošnem prebivalstvu. Osveščenost bolnika o bolezni ne izboljša njegove pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa mu pomaga obvladovati bolezen in izboljšati kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost bolnika o svoji bolezni. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 bolnikov s KOPB. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2013. Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina seznanjena s svojo boleznijo, kar 80 % bolnikov dobro pozna dejavnike tveganja, ki povzročajo KOPB, znajo ukrepati ob poslabšanjih bolezni in redno jemljejo zdravila. Pravilne tehnike uporabljanja zdravila so se naučili od medicinske sestre in zdravnika. Sklep: KOPB je med vodilnimi vzroki za smrt, zato je zelo pomembno da se bolezen odkrije še v zgodnji fazi. Pri tem imajo medicinske sestre pomembno vlogo v okviru zdravstveno vzgojnega dela.
Ključne besede: KOPB, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2837; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronično obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB) je bolezen sodobnega časa. Vedno več ljudi zboleva za to boleznijo. Najpogostejši vzrok za nastanek te bolezni je kajenje. Pomembno je, da patronažna medicinska sestra pri vsaki obravnavi pacienta spomni na škodljivost kajenja. Pomoč pacientu s KOPB, ki živi doma, je usmerjena predvsem v prilagajanje življenja pacienta z boleznijo, čim bolj učinkovito obvladovanje bolezni in pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti KOPB, vlogo patronažne medicinske sestre ter ugotoviti kakovost življenja pacienta s KOPB na domu. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester, ki obravnavajo pacienta s KOPB na domu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je 19 (38 %) anketirank mnenja, da so pacienti dobili največ informacij o KOPB od medicinske sestre v ambulanti za pljučne bolezni. Prišli smo tudi do podatkov, iz katerih je razvidno, da je 36 odstotkov anketirank mnenja, da pacienti s KOPB ne dobijo dovolj jasna in ustrezna navodila od odpustu iz bolnišnice. Sklep: Pacienti zaradi svoje zadihanosti pogosto doživljajo fizične omejitve, ki lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti in so vzrok, da ostanejo večino časa doma. Patronažna medicinska sestra obravnava tako pacienta, kot družino v okolju, kjer živijo zato je posebej pomembna njena vloga zdravstvene vzgojiteljice tako v družini, kot lokalni skupnosti.
Ključne besede: KOPB, kvaliteta življenja, odkrivanje KOPB, vloga patronažne medicinske sestre, telesna dejavnost, zdrava prehrana.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2356; Prenosov: 360
Celotno besedilo (915,96 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je kronično obolenje dihal, za katero je značilna napredujoča in nepovratna zapora dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je najpogostejši vzrok obolevanja za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Zboli približno 20 % kadilcev. Opustitev kajenja je edini ukrep, s katerim lahko preprečimo hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki nastane na pljučih je nepopravljiva. Z rednim jemanjem zdravil lahko lajšamo pacientove težave. Izredno pomembno je, da pacienti zdravila, ki jih prejmejo redno in pravilno uporabljajo, za to imajo pomembno vlogo medicinske sestre, ki jih naučijo pravilno tehniko jemanja inhalacijske terapije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti znanje pacientov o inhalacijski terapiji in ugotoviti, kakšna je njihova tehnika jemanja inhalacijskih zdravil. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja, ki je vsebovala 25 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je potekala v Internistični ambulanti za pljučne in alergijske bolezni dr. Karmen Kramer Vrščaj. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki so bili obravnavani v Internistični ambulanti za pljučne in alergijske bolezni Karmen Kramer Vrščaj. Rezultati: 62 % anketiranih ima srednješolsko izobrazbo, večina jih je delala kot delavci. 78 % anketiranih je bivših kadilcev, kadi pa še 16 % anketiranih. 93,6 % anketiranih je kadilo več kot 20 let po škatlo ali dve na dan. 92 % anketirancev redno uporablja zdravila, pravilne tehnike uporabe inhalacijske terapije so se naučili v ambulanti od medicinske sestre in zdravnice. Ob poslabšanjih si znajo ustrezno pomagati z zdravili in pravi čas poiskati pomoč pri pulmologu. Glede na to, da je od 50 anketiranih bilo do sedaj hospitaliziranih le 28 % in še to jih je bilo največ hospitaliziranih le dvakrat, lahko sklepamo, da imajo pacienti dokaj dober nadzor nad boleznijo, redno in pravilno uporabljajo terapijo ter redno obiskujejo kontrole. Sklep: Pomembno je, da pacienti redno in pravilno uporabljajo terapijo, zato smo odgovorne medicinske sestre. Posebno pozornost moramo posvetiti pacientom, ki slabše slišijo ali težje dojamejo stvari ter ob vsakem obisku s pacienti ponoviti pravilne tehnike jemanja zdravil.
Ključne besede: KOPB, kajenje, pacient, medicinska sestra, zdravljenje, inhalacijska terapija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 4278; Prenosov: 464
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti. Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe. Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije. Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše. Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB.
Ključne besede: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 3910; Prenosov: 489
Celotno besedilo (736,00 KB)