| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2286; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
MULTIMODALNA ANALIZA IN SREDSTVA PREPRIČEVANJA DVEH PREDSEDNIKOV VLAD, JANEZA JANŠE IN BORUTA PAHORJA
Ajda Račečič, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomska naloga z multimodalno analizo raziskuje sredstva prepričevanja dveh predsednikov vlad, Janeza Janše in Boruta Pahorja, v izbranih primerljivih govorih. Namen diplomskega dela je bila primerjava izbranih elementov komunikacije obeh govorcev. S pomočjo frekvenčnih list smo analizirali jezikovno izražanje, pregled video posnetkov pa nam je omogočil analizo govorice rok in obraza. Iz analize je razvidno, da je Borut Pahor v svojih govorih več uporabljal pathos (čustva) kot Janez Janša. To je še bolj razvidno iz analize neverbalne komunikacije, kjer se razlika med nastopi Janeza Janše in nastopi Boruta Pahorja lahko opazi še hitreje.
Ključne besede: Ključne besede: retorika, sredstva prepričevanja, multimodalna analiza, Janez Janša, Borut Pahor
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 5072; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici