| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2815; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

12.
VLOGA DRUŽINE PREDŠOLSKEGA OTROKA PRI IGRI
Barbara Frank, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko je napisanega in povedanega o tem, kako potrebna je igra za predšolskega otroka in da se predšolski otrok mora igrati-veliko igrati. Starši so tisti, ki morajo svojemu otroku zagotoviti igro in jo spodbujati. Upoštevati želje, potrebe in interese svojega predšolskega otroka. Za dobro in kakovostno igro pa so potrebne tudi igrače oz. igralni material, zato ni vseeno kaj starši ponudijo svojemu predšolskemu otroku. Predvsem pomembno je, da igrača ustreza otrokovi razvojni stopnji. Še tako dobra igrača je za predšolskega otroka slaba, če ni primerna za njegovo starost. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v ospredje postavila igro-kaj sploh igra je, kakšna je njena vloga in kakšen je njen pomen za predšolskega otroka. Kaj predstavljajo igrače pri otrokovi igralni dejavnosti. Predstavljena je vloga staršev pri sodelovanju v otroški in pri izbiri igrač za njihovega predšolskega otroka. V raziskovalnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni namen, cilji in hipoteze, ki se jih želela doseči. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene med starši vrtca 'Otona Župančiča'. V raziskavi so zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na teoretični del diplomske naloge.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, igra, igrače, dobra igrača, družina
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2737; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

13.
VPLIV UKVARJANJA S ŠPORTOM STARŠEV NA UKVARJANJE S ŠPORTOM SKUPAJ Z OTROCI V OBČINI GORIŠNICA
Andreja Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv ukvarjanja s športom staršev na ukvarjanje s športom skupaj z otroki v občini Gorišnica je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otroka, vlogo in pomen družinskega okolja na gibalni razvoj otroka, prednosti in slabosti mestnega okolja ter prednosti in slabosti podeželskega okolja. Empirični del diplomskega dela zajem ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 81 staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo vrtec pri OŠ Gorišnica in staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo 1. razred, v OŠ Gorišnica. Namen raziskave je bil proučiti vpliv družine in družinskega okolja na ukvarjanje otrok s športom. Pri tem smo upoštevali njihov spol, starost, poklic, izobrazbo in okolje v katerem živijo. Z obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši so v največji meri športno aktivni večkrat na teden, kar je zelo spodbudni podatek, starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja; starši so športno aktivni skupaj s svojim otrokom večkrat na teden; športno bolj aktivni starši imajo srednješolsko izobrazbo; starši skupaj s svojimi otroki največkrat igrajo igre z žogo in kolesarijo; starši se skupaj s svojimi otroki največkrat ukvarjajo s športom na prostem; večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, telesni in gibalni razvoj, okolje, starši, šport.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2161; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (558,00 KB)

14.
VPLIV STARŠEV NA VKLJUČEVANJE OTROK V GIBALNE DEJAVNOSTI
Zvonka Denžič, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na vključevanje otrok v gibalne dejavnosti je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok, ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok v predšolskem obdobju in prednosti gibalno izkušenjsko bogatega okolja. Empirični del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 76 staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo Vrtec pri Osnovni šoli Bizeljsko in Vrtec Krško, ter staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo prvi razred v osnovni šoli Bizeljsko. Namen raziskave je bil podrobneje pojasniti in ovrednotiti vpliv staršev na vključevanje otrok v gibalne dejavnosti. Z obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: največ staršev je športno aktivnih samo med vikendi, največ staršev je športno aktivnih skupaj s svojim otrokom večkrat na teden, najpogostejši vzrok za gibalno neaktivnost je pomanjkanje časa, starši, ki so bili sami kot otroci vključeni v športna društva, pogosteje vključujejo svoje otroke v katero izmed oblik organizirane športne vadbe, starši poznajo pomen športne aktivnosti za otrokov hitrejši razvoj, največ staršev je gibalno aktivnih skupaj z otrokom na prostem in največ staršev vključi otroke v organizirano športno vadbo zaradi ţelje otroka.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti otrok, telesne značilnosti otrok, gibalne kompetence otrok, vloga staršev
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2109; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

15.
ANALIZA OTROŠKE USTVARJALNOSTI NA PODLAGI LIKOVNIH MAP PREDŠOLSKIH OTROK
Manuela Leben, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Analiza otroške ustvarjalnosti na podlagi likovnih map predšolskih otrok v teoretičnem delu opisuje ustvarjalnost otrok v predšolskem obdobju. Pomembno vlogo ima poglavje Vzpodbujanje likovne ustvarjalnosti otrok, v katerem s pomočjo strokovne literature predstavljamo načine, s katerimi vzpodbujamo ustvarjalnost otrok. V tem poglavju se dotaknemo tudi ureditve prostora, v katerem otrok biva, in načrtovanja likovne dejavnosti. Pišemo tudi o pojavu šablon in barvnih znakov v otroških likovnih delih. V empiričnem delu diplomske naloge analiziramo otroške likovne izdelke, kjer preverimo uporabo šablon, barvnih znakov, obremenjenost otrok z natančnostjo, število uporabljenih barv na slikah … Primerjamo uporabo šablon ter barvnih znakov pri starejši in mlajši skupini otrok. Z raziskavo želimo vzgojitelje in vzgojiteljice seznaniti s tem, kako močno vplivamo na ustvarjalnost otrok. Ugotovili smo, da vzgojiteljice uporabljajo primerne likovne motive, glede na likovno tehniko, a je delih upodobljenih veliko šablon in barvnih znakov, ki bi jih s trudom strokovnih delavcev lahko odpravili. Otroci z natančostjo niso bili preobremenjeni, več kot polovica likovnih izdelkov je izvirnih, kljub temu, da imajo nekateri upodobljen kak šablonski motiv. Zasledili smo zelo malo likovnih del z domišljijskimi in fatazijskimi motivi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, likovna vzgoja, ustvarjalnost, vzpodbujanje ustvarjalnosti.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3479; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (5,35 MB)

16.
GLEDALIŠKA PEDAGOGIKA V VRTCU
Simona Jekovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce, ki je začrtal smernice koncepta in sistema predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih, uvršča dramsko dejavnost na področje umetnosti, v katerem so zastopani tudi glasbena, likovna in plesna ter AV - dejavnosti. V odnosu do umetnosti se v vrtcih še vedno preveč poudarjajo narisati risbo, zapeti pesmico ali pripraviti predstavo. Področje umetnosti je v kurikulumu dobro zastopano, vendar sta v priročniku h kurikulu za vrtce izpuščeni gledališka in lutkovna dejavnost. V nekaterih vrtcih po Sloveniji se izvaja pedagoški koncept Reggio Emilia, ki med drugim poudarja otrokovo izražanje v »sto jezikih«. Gledališka igra z vrsto nebesednih izraznih sredstev nedvomno sodi v ta koncept. Vzgojitelj namreč spodbuja kreativnost, samostojnost in raziskovanje otrok po vzoru simbolne igre, hkrati pa med njim in otroki potekata kakovostna interakcija in komunikacija. Koncept Reggio Emilia je, po mojem mnenju, prava smer pri bogatitvi vsebin vzgojno-izobraževalnega programa slovenskih vrtcev. Z diplomsko nalogo želim predstaviti, kako lahko simbolna gledališka igra otroka in uporaba lutk v vrtcu vplivata na otrokov celostni razvoj ter zastopanost simbolne gledališke igre in lutk v vzgojno-izobraževalnem procesu vrtca.
Ključne besede: Ključne besede: celostni razvoj, vzgoja in izobraževanje, predšolski otrok, lutke, simbolna igra, kreativna igra, Kurikulum za vrtce, koncept Reggio Emilia.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 3807; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

17.
VPLIV KOORDINACIJE NA USTVARJANJE GIBALNIH ZNANJ PREDŠOLSKIH OTROK
Beti Škrjanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Vpliv koordinacije na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalna znanja in koordinacijo v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo na osnovi pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti vpliv koordinacija na ustvarjanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Slučajnostni vzorec iz konkretne populacije predstavljajo pet let starih otroci. Otroci eksperimentalne skupine so imeli v času eksperimenta dvakrat tedensko gibalne načrtovane in vodene dejavnosti s poudarkom na koordinaciji. Postopek zbiranja podatkov je potekal v kvantitativni tehniki. Za pridobivanje podatkov o koordinaciji in gibalnih znanjih otrok smo uporabili baterijo devetih motoričnih testov. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo, rezultate smo grafično in tabelarično prikazali. Na osnovi t-testa smo ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, koordinacija, gibalna znanja, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 2095; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

18.
VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH DEJAVNOSTI NA OSVAJANJE GIBALNIH ZNANJ 3-4 LETA STARIH OTROK
Marjana Knuplež, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj in gibalne sposobnosti 3—4 leta starih otrok ter opredelili pojma gibalna znanja in gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotavljali vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Eksperimentalni vzorec so predstavljali 3—4 leta stari otroci. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta smo ugotovili, da obstajajo razlike v gibalnih znanjih med eksperimentalno in kontrolno skupino. Na osnovi t-testa smo tudi ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalne kompetence, gibalne/športne dejavnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje, pedagoški eksperiment.
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 2476; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

19.
POMEN EKOLOŠKEGA PREHRANJEVANJA OTROK V VRTCIH
Antonija Podnar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajeta obravnava o pomenu ekološkega prehranjevanja otrok v vrtcih. Opisali smo pomen ekološkega kmetovanja in pomembnosti oz. koristnosti ekološke prehrane, ki je temelj zdravega življenja. Predstavili smo način zdravega življenja, ki je temelj za otrokov razvoj ter uvajanje ekoživil v ekovrtce kot zeleno javno naročanje. V empiričnem delu diplomskega dela so zajeti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi raziskave s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih staršem v Občini Ljutomer. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so starši otrok seznanjeni z ekološko prehrano, ali jo uporabljajo doma za prehranjevanje svojih otrok in ali vedo, kakšno hrano uživajo njihovi otroci v vrtcu. Ugotovili smo, da so starši premalo obveščeni o ekoloških živilih, ki jih uživajo njihovi otroci v vrtcu. Sklepamo, da zaupajo strokovnim usposobljenim osebam in se za to ne zanimajo. Zavedajo pa se pomena ekološke prehrane za zdrav način življenja, saj jo sami kupujejo in uporabljajo pri prehrani.
Ključne besede: Ključne besede: ekološko prehranjevanje, ekološko kmetijstvo, predšolski otrok, zdravo prehranjevanje otrok, načrtovanje jedilnikov, ekovrtec
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1293; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (859,09 KB)

20.
MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROK
Tina Pušnik Breznik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 2982; Prenosov: 1081
.pdf Celotno besedilo (798,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.68 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici