| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
NEGA ZOB IN USTNE VOTLINE PREDŠOLSKEGA OTROKA
Alenka Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nega zob in ustne votline predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili ustno votlino, kjer smo zajeli razvoj zobovja, zgradbo zob, razporeditev zob in zobne skupine, obzobna tkiva, slino, jezik in zobne obloge. Ugotovili smo, da zobna gniloba v Sloveniji že nekaj let upada. V nadaljevanju smo predstavili še skrb za zobe, kjer smo opisali metodo čiščenja zob, sredstva za nego zob, zdravo prehrano predšolskega otroka in pomen dobrega sodelovanja med zobozdravnikom, starši otrok in vzgojiteljem. Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok Vrtca Čebelica iz Šentjerneja. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos otrok in staršev do ustne higiene in higiene zob, njihov odnos do zdrave prehrane in stopnjo preventivne zobozdravstvene osveščenosti staršev. Dobljene rezultate anonimnega anketnega vprašalnika smo prikazali s tabelami in grafi. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitve, da so starši z vzgojiteljičino skrbjo za nego otrokovih zob v vrtcu izredno zadovoljni (90,6 %), da se več kot polovica predšolskih otrok prehranjuje zdravo. Ugotovili pa smo tudi, da le manj kot polovica manj kot polovica anketiranih staršev pomaga svojim otrokom pri čiščenju zob, drugi jim pomagajo samo občasno, ali pa jim sploh ne pomagajo. Prišli smo do zaključka, da je še vedno preveč staršev, ki ne posveča dovolj pozornosti negi otrokovih zob.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zobna gniloba, starši, vzgojitelji, ustna higiena, zdrava prehrana
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3836; Prenosov: 860
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

2.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 7367; Prenosov: 1550
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI PET DO ŠEST LET STARIH OTROK ORMOŠKIH VRTCEV
Franja Grof Štumberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti pet do šest let starih otrok ormoških vrtcev smo skušali prikazati razlike v rezultatih, ki so jih dosegli pri testiranju otroci v starosti od pet do šest let. Otroke smo testirali s pomočjo osmih motoričnih testov (Rajtmajer, 1997), s katerimi smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, eksplozivno moč, agilnost in vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost. Raziskovalni problem so predstavljale razlike med posameznimi starostnimi kategorijami otrok, razlike med spoloma in razlike v motoričnih sposobnostih ter morfoloških značilnostih v obdobju štirih mesecev. Vsa testiranja so bila opravljena v mesecu januarju in maju 2008, v šestih enotah VIZ Ormož. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka. V nadaljevanju so podrobno opisane motorične in funkcionalne sposobnosti predšolskih otrok ter njihove morfološke značilnosti. Na podlagi dobljenih povprečnih rezultatov ugotavljamo, da v povprečju starejši predšolski otroci dosegajo boljše rezultate kot mlajši. Med spoloma ni bilo večjih razlik v povprečnih rezultatih. V obdobju štirih mesecev tudi ni bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih, in sicer ne med dečki in ne med deklicami, kakor tudi ne v starostni razliki. Menimo, da je obdobje štirih mesecev prekratek čas, da bi se ob redni gibalno-športni aktivnosti v vrtcu pokazale bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih pet do šest let starih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, predšolski otrok, testiranje.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3652; Prenosov: 952
.pdf Celotno besedilo (369,68 KB)

4.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 7535; Prenosov: 1965
.pdf Celotno besedilo (289,49 KB)

5.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 3005; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
RAZVIJANJE MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK S POMOČJO ELEMENTARNIH IGER
Lidija Toš, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi »Razvijanje motoričnih sposobnosti otrok s pomočjo elementarnih iger« je v teoretičnem delu posebna pozornost posvečena opisu motoričnih sposobnosti, ki smo jih testirali pri otrocih, starih od štiri do pet let, motoričnemu razvoju otroka v predšolskem obdobju, naravnim oblikam gibanja, njihovi uporabi in namenu ter elementarnim igram, ki so jih izvajali kot vodeno gibalno-športno dejavnost otroci eksperimentalne skupine v obdobju dveh mesecev. V empiričnem delu so predstavljene razlike v rezultatih testiranja motoričnih sposobnosti otrok, ki so bili deležni dodatne gibalno-športne dejavnosti v obliki elementarnih iger, ter otrok, ki teh dejavnosti niso bili deležni. Rezultati raziskave kažejo, da so otroci, ki so v času dveh mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene elementarne igre, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok, ki v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih igrah.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, elementarne igre, motorične sposobnosti, motorični testi
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 8762; Prenosov: 3037
.pdf Celotno besedilo (444,22 KB)

7.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNO-ŠPORTNI DEJAVNOSTI OTROK PTUJSKIH VRTCEV
Vanja Hotko, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri gibalno-športni dejavnosti otrok ptujskih vrtcev je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otroka, vlogo in pomen družine pri motoričnem razvoju otroka, koliko časa namenijo odrasli športnim aktivnostim in kako zelo je pomemben vpliv staršev na motorični razvoj otroka. Empirični del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskave, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 105 staršev otrok ptujskih vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv in kakšno vlogo imajo starši pri motoričnem razvoju otroka glede na njihov spol, starost, poklic, izobrazbo in okolje, v katerem živijo. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši nimajo dovolj časa za gibalno-športne aktivnosti skupaj z otrokom; ukvarjanje z gibalno-športnimi dejavnostmi staršev skupaj z otroki je odvisno od stopnje izobrazbe in deloma od starosti staršev; otroci staršev, kateri so ali so bili sami športno aktivni, niso bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se niso ukvarjali s športom; otroci, ki živijo v mestu, so več gibalno-športno aktivni kot otroci, ki živijo na podeželju; starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja in vzdrževanja telesne kondicije; očetje niso pogosteje športno aktivni z otroki kot mame; najpogostejši razlog staršev za neukvarjanje s športom je pomanjkanje časa.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti otroka, družina in šport
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 3068; Prenosov: 738
.pdf Celotno besedilo (570,97 KB)

8.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK PTUJSKIH VRTCEV
Nataša Vindiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti 5-6 let starih otrok ptujskih vrtcev, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen pomen gibalnih dejavnosti otrok, motorične sposobnosti in razvijanje le teh pri predšolskih otrocih, ter morfološke sposobnosti in značilnosti predšolskih otrok. V empiričnem delu smo prikazali razlike v rezultatih motoričnih sposobnosti med dečki in deklicami, glede na sposobnost regulacije energije in sposobnost regulacije gibanja, ter rezultate glede na indeks telesne mase. Otroke smo testirali s pomočjo osmih motoričnih testov, s katerim smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, agilnost, eksplozivno moč in vzdržljivostno moč. Na osnovi obdelanih rezultatov ugotavljamo, da dečki na testih motoričnih sposobnostih, ki so odgovorne za regulacijo energije, dosegajo boljše rezultate od deklic in da so deklice boljše od dečkov v motoričnih sposobnostih, ki regulirajo gibanja. Dečki z višjim indeksom telesne mase so dosegli slabše rezultate od dečkov z nižjim indeksom telesne mase na testih motoričnih sposobnosti. Med deklicami z višjim in nižjim indeksom telesne mase ni bilo razlik v testiranju motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, regulacija energije, regulacija gibanja, indeks telesne mase
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3115; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (368,74 KB)

9.
USTNA HIGIENA IN PREDŠOLSKI OTROK
Nina Polanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Ustna higiena in predšolski otrok je predvsem predstavitev, kako so starši ozaveščeni o pomembnosti pravilne ustne higiene in skrbi za zdrave otrokove zobe. V teoretičnem delu je predstavljena ustna votlina, ki zajema jezik, slino in zobe, kjer so posebej predstavljene oblike zoba, zobne skupine, razporeditev zob, obzobna tkiva ter razvoj in zgradba zobovja. Predstavljene so bolezni ustne votline in zob, ki zajemajo zobno gnilobo, vnetje dlesni, razjede v ustih in zobni ognojek. Opisan je tudi vpliv prehrane na zdravje zob in ustne votline in vpliv razvad na nepravilnosti v rasti in razvoju zob in čeljusti. Predstavljena je še skrb za zdravje zob in ustne votline, kjer je pomembna tako vloga staršev kot vzgojiteljev. Na koncu teoretičnega dela je predstavljen še pomen preventivnih zobozdravstvenih pregledov predšolskih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati anonimnega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok vrtca Otona Župančič Maribor. Raziskovali smo, kako starši predšolskih otrok skrbijo za zdravje zob svojih otrok. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati ankete smo prišli do dejstev, ki nakazujejo, da so starši dovolj skrbni pri negi otrokovih zob, prav tako skrbijo za pravilno, zdravo prehrano in redno sodelujejo z zobozdravnikom.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, starši, vzgojitelj-ica, ustna higiena, zdrava prehrana.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3049; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

10.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK VRTCA KIDRIČEVO
Evelina Jurgec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen jim pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalni športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti otrok, njihove morfološke značilnosti, pomen gibalnih športnih aktivnosti na celostni razvoj otroka, vpliv družinskega okolja na motorični in morfološki razvoj otroka ter možnosti za gibalne športne aktivnosti v občini Kidričevo. V empiričnem delu na vzorcu 117 staršev ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom gibalno-športno aktivni in da najpogosteje izbirajo dejavnosti z žogo. V glavnem izbirajo aktivnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, glavna vzroka pa sta želja otroka po obiskovanju in izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok. Na osnovi podatkov o teži in višini otrok, katerih starši so bili vključeni v raziskavo, ugotavljamo, da imajo tisti otroci, ki so športno aktivni s svojimi starši večkrat na teden ali samo ob vikendih, indeks telesne mase v mejah normale. Starši kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost navajajo pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalna športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2628; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (552,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici