| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
LIKOVNO VREDNOTENJE VRTCA - VRTEC TEZNO, ZUNANJA PODOBA VRTCA
Kristina Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovno vrednotenje vrtca — Vrtec Tezno, Zunanja podoba vrtca zajema teoretični in empirični del. Diplomsko delo je nastalo v sodelovanju z Rebeko Knez, saj iz podobnih teoretičnih izhodišč izpeljujeva vsaka svoj empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili Kurikulum, ki pomeni strokovno podlago za delo v vrtcih. Predstavili smo pomen kurikuluma, njegove cilje, načela ter področje umetnosti. Podrobneje smo predstavili barvo, ki zajema delitev barv, njihove lastnosti, simboliko in funkcionalno vrednost barv kot tudi psihološki učinek barv na človeka. Prav tako smo se osredotočili na zunanjo podobo vrtca, od njegovega igrišča do projekta Forma Viva in same spletne strani vrtca. Dotaknili smo se tudi logotipa Vrtca Tezno, ki je njihov zaščitni znak ter predstavili Vrtec Tezno. V empiričnem delu smo predstavili ocenjevalno lestvico za zunanjo ureditev vrtca, s katero smo želeli izdelati objektivne kriterije, po katerih bodo lahko vrtci samoovrednotili svojo zunanjo podobo vrtca. Zajeli smo pestrost barv, prisotnost različnih materialov, dekoracij, likovnih tehnik ter drugih zanimivosti, s katerimi se lahko vrtec predstavi zunanji okolici. Pri opazovanju smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega ocenjevanja — ocenjevalno lestvico za vrednotenje zunanje ureditve vrtca, ki smo jo izpolnjevali s sistematičnim opazovanjem štirih enot Vrtca Tezno. Interpretacija rezultatov je podana v zaključnem delu empiričnega dela.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, kurikulum, otrok in barva, urejanje likovnega okolja, logotip, spletna stran, Vrtec Tezno.
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 3194; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

22.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2859; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

23.
GIBALNA DEJAVNOST OTROK IN POČUTJE V ŠOLI
Andreja Pernek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in počutja v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali otroci sami. Za ugotavljanje počutja otrok v šoli je bil uporabljen Kindov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati kažejo, da sta gibalna dejavnost in počutje v šoli povezana, vendar le pri dečkih, medtem ko pri deklicah te povezave ni. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem v šoli v primeru, ko otrok ne delimo po spolu. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem deklic v šoli, je pa povezana s počutjem dečkov v šoli. Iz tega lahko povzamemo, da ni statistično značilnih razlik v povezavi gibalne dejavnosti in počutja v šoli skupin nizko gibalno, srednje gibalno ter zelo gibalno dejavnih otrok. Prav tako ni statistično značilnih razlik med različno gibalno dejavnimi deklicami. Prihaja pa do statistično značilnih razlik v počutju v šoli skupin nizko gibalno dejavnih, srednje gibalno dejavnih ter zelo gibalno dejavnih dečkov. Dečki, ki so zelo gibalno dejavni, se v šoli boljše počutijo kot njihovi manj gibalno dejavni vrstniki, prav tako lažje opravljajo šolske naloge. Rezultati so pokazali, da je spol otroka pomemben dejavnik pri povezanosti gibalne dejavnosti in počutja v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2305; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (491,85 KB)

24.
VLOGA DRUŽINE PREDŠOLSKEGA OTROKA PRI IGRI
Barbara Frank, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko je napisanega in povedanega o tem, kako potrebna je igra za predšolskega otroka in da se predšolski otrok mora igrati-veliko igrati. Starši so tisti, ki morajo svojemu otroku zagotoviti igro in jo spodbujati. Upoštevati želje, potrebe in interese svojega predšolskega otroka. Za dobro in kakovostno igro pa so potrebne tudi igrače oz. igralni material, zato ni vseeno kaj starši ponudijo svojemu predšolskemu otroku. Predvsem pomembno je, da igrača ustreza otrokovi razvojni stopnji. Še tako dobra igrača je za predšolskega otroka slaba, če ni primerna za njegovo starost. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v ospredje postavila igro-kaj sploh igra je, kakšna je njena vloga in kakšen je njen pomen za predšolskega otroka. Kaj predstavljajo igrače pri otrokovi igralni dejavnosti. Predstavljena je vloga staršev pri sodelovanju v otroški in pri izbiri igrač za njihovega predšolskega otroka. V raziskovalnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni namen, cilji in hipoteze, ki se jih želela doseči. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene med starši vrtca 'Otona Župančiča'. V raziskavi so zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na teoretični del diplomske naloge.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, igra, igrače, dobra igrača, družina
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2776; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

25.
UPORABA LUTK V VRTCIH V POSAVJU
Vesna Kržičnik Mirt, 2010, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko delo je mogoče razbrati, kako pomembne so lutke za otrokov celostni razvoj na vseh področjih in kako radi jih imajo. V teoretičnem delu diplomske naloge je opisana zelo pomembna igra z lutko, vloga lutke v otrokovem razvoju in lutka kot sredstvo pri delu z otroki. Opisano je tudi, zakaj in kako lutke uporabljamo v vzgojne in terapevtske namene. Predstavljeni so različni tipi lutk: prstne lutke, lutke na palici, ročne lutke, senčne lutke, ploske lutke, lutke na nitki, maske in mimične lutke, maske, na kratko pa je opisana tudi izdelava lutk iz odpadnega materiala. V empiričnem delu diplomske naloge sem želela s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotoviti ali v vrtcih v Posavju uporabljajo lutke. V praktičnem delu diplomske naloge sem v vrtcu spremljala izdelovanje prstnih lutk in pri njem aktivno sodelovala. Po končani delavnici smo postavili sceno za dramatizacijo zgodbice »Bobek in Barčica«, dodala pa sem tudi fotozapis izvedbe.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, lutka, vrtec, izdelava prstnih lutk, dramatizacija zgodbice »Bobek in Barčica«.
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2489; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

26.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Anja Balažic, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev predšolskih otrok z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava profil vzgojitelja predšolskih otrok ter dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok med formalnim izobraževanjem, in tiste, ki vplivajo nanj po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih vzgojitelji predšolskih otrok sami izpostavljajo kot pomembne za njihov profesionalni razvoj, kakšen je njihov pogled na položaj vzgojitelja predšolskih otrok danes, kakšen je njihov pogled nase kot na vzgojitelja predšolskih otrok ter kako se v tej vlogi vidijo v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale vzgojiteljice predšolskih otrok z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se večina vzgojiteljic za ta poklic odloča zaradi želje po delu z otroki. Pri nekaterih se ta želja začne razvijati že v otroštvu. V času študija jih izzivajo nova spoznanja stroke. Veliko praktičnega znanja pridobijo v času pripravništva. Poudarjena je vloga dobrega mentorja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev, je tudi timsko delo, ki zahteva sodelovanje in usmerjenost k uresničevanju skupnih ciljev. Poudarjen je pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Uspešnost vzgojiteljevega dela v prihodnosti zaznamujejo stalna strokovna izpopolnjevanja na njegovih šibkih in močnih področjih.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2981; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

27.
VPLIV UKVARJANJA S ŠPORTOM STARŠEV NA UKVARJANJE S ŠPORTOM SKUPAJ Z OTROCI V OBČINI GORIŠNICA
Andreja Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv ukvarjanja s športom staršev na ukvarjanje s športom skupaj z otroki v občini Gorišnica je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otroka, vlogo in pomen družinskega okolja na gibalni razvoj otroka, prednosti in slabosti mestnega okolja ter prednosti in slabosti podeželskega okolja. Empirični del diplomskega dela zajem ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 81 staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo vrtec pri OŠ Gorišnica in staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo 1. razred, v OŠ Gorišnica. Namen raziskave je bil proučiti vpliv družine in družinskega okolja na ukvarjanje otrok s športom. Pri tem smo upoštevali njihov spol, starost, poklic, izobrazbo in okolje v katerem živijo. Z obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši so v največji meri športno aktivni večkrat na teden, kar je zelo spodbudni podatek, starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja; starši so športno aktivni skupaj s svojim otrokom večkrat na teden; športno bolj aktivni starši imajo srednješolsko izobrazbo; starši skupaj s svojimi otroki največkrat igrajo igre z žogo in kolesarijo; starši se skupaj s svojimi otroki največkrat ukvarjajo s športom na prostem; večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, telesni in gibalni razvoj, okolje, starši, šport.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2181; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (558,00 KB)

28.
PRIPRAVA LUTKOVNE PREDSTAVE ZA OTROKE - MAJHEN, PA KAJ
Ines Mohorko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, na podlagi strokovne literature, knjig, revij, člankov in internetnih virov, vsebuje vse vidike priprave lutkovne predstave za otroke in opredeljuje razlike med dramsko in lutkovno igro ter med dramskim igralcem in lutko. Pojasnila bom pomen sodelovanja med člani-ustvarjalci, pripravo/izbor teksta, izdelavo scene, izdelavo ročnih in senčnih lutk ter ustvarjanje glasbe za lutkovno predstavo. V teoretičnem delu je predstavljena lutka in lutkovna igra, uprizoritev lutkovne igre za otroke ter izbor teksta, scene in lutk za lutkovno uprizoritev. Strokovni delavci se večkrat srečujemo s problemom kako pripraviti kvalitetno lutkovno predstavo za otroke z jasnim izraznim sporočilom. Tako se teoretični del prevesi v praktičnega, v katerem sem opredelila pomen projekta, namen lutkovne predstave za otroke — Majhen, pa kaj. Predstavila sem vidike praktične izdelave teksta, lutk, scene, glasbe in osvetlitve ter uporaba le-teh v sami lutkovni predstavi. Z lutkovno predstavo Majhen, pa kaj sem želela pri otrocih doseči doživljanje umetnosti kot del kulturne vzgoje, jim ponuditi nove izkušnje in jih seznaniti z različnimi lutkovnimi tehnikami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, lutkovna predstava, animator, lutkovna umetnost, lutka terapevt, lutkovne tehnike, lutkovni oder, mizanscena, projekt
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 4179; Prenosov: 809
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

29.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN KONFLIKTI
Mojca Majcen, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V mojem diplomskem delu sem se osredotočila na družino predšolskega otroka in na konflikte, ki se pojavljajo v njej v vsakodnevnem življenju ter reševanju le-teh. V teoretičnem delu je opredeljenih nekaj vrst družine, kaj družina sploh je in predstavljene so nekatere definicije družine. Hkrati je predstavljen pogled na družino v preteklosti in kako je družina funkcionirala nekoč ter kdo vse je bival v njej. V nadaljevanju so našteti in predstavljeni tipi družin, ki jih poznamo pri nas, posamezni so tudi opisani. Pri nalogah družine je delo osredotočeno predvsem na to, katere so za otrokov razvoj najbolj pomembne. V poglavju o družinskem sistemu je govora o odnosih v družini in vlogah, ki jih ima vsak njen član. V nadaljevanju je opisano, kakšne funkcije je družina opravljala, ko je še bila patriarhalna in kakšne opravlja v postmodernosti. Naslednje poglavje v delu je namenjeno predstavitvi vzgojnih stilov v slovenski družini, položaju otroka v njej in seznanjanju z nekaterimi značilnostmi le-te. V naslednjem poglavju je opisano starševstvo, kaj vse starševstvo prinaša, pet ciljev starševstva. Tu smo se še posebej osredotočili tudi na to, kako starši sprejemajo ali ne sprejemajo vedenja svojih otrok in kakšne posledice se zaradi tega lahko pojavijo. V nadaljevanju poglavja je predstavljen odnos staršev do otroka in našteti ter opisani nekateri kombinirani tipi staršev glede na značilnosti in obnašanje do njihovih otrok. Zelo pomembno je dejstvo, da je komunikacija v družinah izrednega pomena, zato so opisane tudi vrste komunikacij in nekateri elementi pojma komunikacija. V poglavju o konfliktih so najprej predstavljene definicije konfliktov, govora je tudi o tem, da se je s konflikti najbolje soočiti in da je nesmiselno, da se jim izogibamo. Predstavljene so tudi pozitivne in negativne lastnosti konfliktov, vrste konfliktov in različne metode, s pomočjo katerih se le-ti rešujejo. Na koncu teoretičnega dela je opisanih šest stopenj metode brez poraženca, saj je le-ta za reševanje konfliktov najprimernejša. V empiričnem delu diplomskega dela so v obliki tabel, grafov in opisa predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili pridobljeni z metodo anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da se v večini družin konflikti redno pojavljajo, anketiranci pa jih večinoma rešujejo sproti in s pogovorom. V zaključku diplomskega dela so ovrednotene hipoteze in predstavljene ugotovitve, do katerih sem prišla med nastajanjem le-tega.
Ključne besede: Ključne besede: družina, otrok v družini, starši, konflikt, reševanje konfliktov.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 3843; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (575,39 KB)

30.
Komunikacija medicinske sestre z bolnimi otroki in njihovimi starši v dispanzerju za otroke
Filipina Poček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje različne načine komuniciranja medicinske sestre z bolnimi otroki in njihovimi starši v dispanzerju za otroke. Komunikacija kot način sporazumevanja med ljudmi obsega tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Neverbalna komunikacija je pri otrocih veliko bolj izražena, zato morajo biti medicinska sestra kot tudi drugi sodelavci zdravstvenega in negovalnega tema, ki prihajajo v stik z otroki v času njihove bolezni, še posebej pozorni na njo, saj leta veliko krat pokaže pravo stanje otrok. Otrokom pogosto predstavlja zdravstvena obravnava neznano, velikokrat pa tudi nezaželeno in stresno situacijo. Medicinska sestra mora to situacijo omiliti z poznavanjem ustreznih načinov komunikacije v različnih starostnih obdobjih otrok. V zdravstveni obravnavi morajo biti otroci vselej enakovreden član v komunikaciji, seveda pa je to odvisno od njihove starosti in kognitivnih sposobnosti. Vedeti morajo kaj se bo z njimi dogajalo in zakaj se bodo izvajale določene negovalne intervencije, ki so nujne v procesu obravnave, tako se bodo otroci počutili bolj sprejete, kar bo pripomoglo k kakovostni zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila s primerjavo delno strukturiranega vprašalnika in je potekala v mesecu januarju in februarju 2010 v dispanzerju za otroke. Vključenih je bilo petdeset staršev, ki so prišli z otroki v dispanzer. Rezultati. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, nam kažejo na to, kako pomembno vlogo ima komunikacija pri zdravstveni obravnavi otrok v dispanzerju. Vsi anketirani starši so odgovorili, da sestra z uporabo njim in otroku razumljivega jezika ustvarja prijazen in human odnos, kar vpliva na kakovost komunikacije. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da je dobra komunikacija ključnega pomena pri ustvarjanju profesionalnega in humanega odnosa med medicinsko sestro, otroki in njihovimi starši v dispanzerju za otroke. Ko otroci zbolijo, se starši vedejo drugače kot takrat, ko so zdravi. Zelo so zaskrbljeni, zbegani in prestrašeni, navdaja jih občutek krivde. Zato, da bo medicinska sestra lahko s straši in otroki uspešno vzpostavila primeren odnos mora poznati vse veščine komunikacije, saj bo le tako pomagala otrokom in njihovim staršem na poti do ozdravitve. Ključne besede: Otrok, starši, medicinska sestra, komunikacija, dispanzer za otroke.
Ključne besede: Ključne besede: Otrok, starši, medicinska sestra, komunikacija, dispanzer za otroke.
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 3769; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (629,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici