| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
NEGA ZOB IN USTNE VOTLINE PREDŠOLSKEGA OTROKA
Alenka Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nega zob in ustne votline predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili ustno votlino, kjer smo zajeli razvoj zobovja, zgradbo zob, razporeditev zob in zobne skupine, obzobna tkiva, slino, jezik in zobne obloge. Ugotovili smo, da zobna gniloba v Sloveniji že nekaj let upada. V nadaljevanju smo predstavili še skrb za zobe, kjer smo opisali metodo čiščenja zob, sredstva za nego zob, zdravo prehrano predšolskega otroka in pomen dobrega sodelovanja med zobozdravnikom, starši otrok in vzgojiteljem. Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok Vrtca Čebelica iz Šentjerneja. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos otrok in staršev do ustne higiene in higiene zob, njihov odnos do zdrave prehrane in stopnjo preventivne zobozdravstvene osveščenosti staršev. Dobljene rezultate anonimnega anketnega vprašalnika smo prikazali s tabelami in grafi. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitve, da so starši z vzgojiteljičino skrbjo za nego otrokovih zob v vrtcu izredno zadovoljni (90,6 %), da se več kot polovica predšolskih otrok prehranjuje zdravo. Ugotovili pa smo tudi, da le manj kot polovica manj kot polovica anketiranih staršev pomaga svojim otrokom pri čiščenju zob, drugi jim pomagajo samo občasno, ali pa jim sploh ne pomagajo. Prišli smo do zaključka, da je še vedno preveč staršev, ki ne posveča dovolj pozornosti negi otrokovih zob.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zobna gniloba, starši, vzgojitelji, ustna higiena, zdrava prehrana
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3896; Prenosov: 882
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

2.
ŠKODLJIVI VPLIVI SONCA
Janja Pučnik, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Škodljivi vplivi sonca opozarja na škodljivost in posledice prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. V teoretičnem delu so zbrani podatki o škodljivem delovanju sončnih žarkov, posledicah sončenja ter preventivni ukrepi za preprečevanje sončnih opeklin, drugih poškodb in predstavitev projekta »Zaščita pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov – ozaveščanje predšolske populacije«. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika 52 staršev otrok vrtca Slovenske Konjice, v letu 2008. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so starši ozaveščeni o škodljivosti sonca in kakšna zaščitna sredstva uporabljajo za svoje otroke. Ugotovili smo, da so starši zelo dobro seznanjeni o škodljivih vplivih sonca, najpogosteje pa kot zaščitno sredstvo pred soncem za svoje otroke uporabljajo zaščitne kreme, losione in pokrivala. To znanje prenašajo tudi na svoje otroke in jih navajajo na samostojnost pri uporabi zaščitnih sredstev. Kljub seznanjenosti o nevarnosti sončnih žarkov, se nekateri še vedno ne umaknejo s sonca, kadar je to najpomembnejše in sicer med 11. in 16. uro.
Ključne besede: Ključne besede: otrok, starši, sonce, sončenje, zaščita pred soncem.
Objavljeno: 20.03.2009; Ogledov: 3429; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (470,08 KB)

3.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 7424; Prenosov: 1562
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI PET DO ŠEST LET STARIH OTROK ORMOŠKIH VRTCEV
Franja Grof Štumberger, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti pet do šest let starih otrok ormoških vrtcev smo skušali prikazati razlike v rezultatih, ki so jih dosegli pri testiranju otroci v starosti od pet do šest let. Otroke smo testirali s pomočjo osmih motoričnih testov (Rajtmajer, 1997), s katerimi smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, eksplozivno moč, agilnost in vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost. Raziskovalni problem so predstavljale razlike med posameznimi starostnimi kategorijami otrok, razlike med spoloma in razlike v motoričnih sposobnostih ter morfoloških značilnostih v obdobju štirih mesecev. Vsa testiranja so bila opravljena v mesecu januarju in maju 2008, v šestih enotah VIZ Ormož. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka. V nadaljevanju so podrobno opisane motorične in funkcionalne sposobnosti predšolskih otrok ter njihove morfološke značilnosti. Na podlagi dobljenih povprečnih rezultatov ugotavljamo, da v povprečju starejši predšolski otroci dosegajo boljše rezultate kot mlajši. Med spoloma ni bilo večjih razlik v povprečnih rezultatih. V obdobju štirih mesecev tudi ni bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih, in sicer ne med dečki in ne med deklicami, kakor tudi ne v starostni razliki. Menimo, da je obdobje štirih mesecev prekratek čas, da bi se ob redni gibalno-športni aktivnosti v vrtcu pokazale bistvene razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških značilnostih pet do šest let starih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, predšolski otrok, testiranje.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3700; Prenosov: 968
.pdf Celotno besedilo (369,68 KB)

5.
PREHOD OTROK OD DOMA V VRTEC JE STRESEN ZA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE
Mateja Ptičar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga govori o stresu in stiskah staršev in otrok ob prehodu od doma v vrtec. Za to temo sem se odločila, saj se pri svojem delu že več let srečujem s starši in otroki, ki vstopajo v vrtec. Ob tem pa vsako leto tudi s stisko, ki jo občutijo starši in otroci. Stisko starši preživljajo oziroma občutijo različno. Stisko staršev pripisujemo v večini nezaupanju in nezadostni pripravljenosti staršev. Ta stiska staršev se nezavedno prenaša tudi na otroke. Zato je pomembna tudi priprava staršev na vstop otroka v vrtec. Pripravljeni morajo biti, da se ločijo od otroka in zaupajo vzgojiteljici, da bo dobro poskrbela za njihovega otroka. Pomembna je tudi komunikacija, saj slaba komunikacija med starši in vzgojitelji je negativen zgled za otroka, katere posledica je težje prilagajanje na vrtec. Vse kar starši delajo, občutijo,.. se nezavedno prenaša tudi na otroka. Priprava staršev vključuje roditeljski sestanek v mesecu juniju, individualni pogovori z vzgojiteljico, ter obisk vrtca in skupine. Pri pripravi so pomembni tudi uvajalni dnevi. Uvajalni dnevi so namenjeni otrokom in staršem, neizbežno je sodelovanje družine in vrtca, kajti le tako se lahko dovolj dobro spoznamo, si zaupamo in uskladimo vzgojne postopke. Za izhodišče svojega dela, sem si postavila štiri hipoteze, ki sem jih s pomočjo rezultatov ankete izvedene med starši, ki so letošnje šolsko leto uvajali otroke v vrtec Hoče, ob koncu tudi ovrednotila. Vzgojitelji se trudimo, da bi bil prehod med domom in vrtcem tako za otroka kot za starše in ne nazadnje tudi za nas čim lažja in čim manj stresna. Z medsebojno pomočjo nam v tem procesu lahko uspe vzpostaviti kvalitetne odnose, ki so temelj dobrega počutja vseh v procesu in dobra nadaljnja podlaga za delo in sodelovanje.
Ključne besede: Ključne besede: stiska staršev, stiska otrok, priprave na vstop v vrtec, komunikacija, zaupanje, navezanost, uvajanje, stres.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 3774; Prenosov: 972
.pdf Celotno besedilo (336,91 KB)

6.
SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO
Svetlana Ulaga, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO sem želela raziskati zadovoljstvo staršev z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, sem predstavila družino, vrtec, odnose med strokovnimi delavci in starši, komunikacijo s starši in sodelovanje z njimi, kateremu sem se podrobneje posvetila. Opisala sem formalne in neformalne oblike sodelovanja ter prednosti sodelovanja za vzgojitelje/učitelje, starše in otroke. Da bi bilo sodelovanje karseda učinkovito, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Kakšen bo odnos, je odvisno od prizadevnosti in iskrenosti tako vzgojiteljev kot staršev. Od kvalitete odnosa in učinkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo sodelovanje uspešno ali ne. Ker pa so predšolski otroci izjemno navezani na družino, je praktično nemogoče, da družina (starši) in vrtec (vzgojitelji) ne bi sodelovala. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del naloge, kjer sem analizirala anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Ugotovila sem, da se staršem zdi sodelovanje med njimi in vrtcem koristno, s sodelovanjem in odnosi so zadovoljni, menijo, da sodelovanje koristi njihovim otrokom in da se ga radi udeležujejo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: • otrok, • starši, • vzgojitelj, • družina, • vrtec, • sodelovanje, • odnosi, • komunikacija.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 5778; Prenosov: 1501
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

7.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 7655; Prenosov: 1981
.pdf Celotno besedilo (289,49 KB)

8.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 3043; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
RAZVIJANJE MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK S POMOČJO ELEMENTARNIH IGER
Lidija Toš, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi »Razvijanje motoričnih sposobnosti otrok s pomočjo elementarnih iger« je v teoretičnem delu posebna pozornost posvečena opisu motoričnih sposobnosti, ki smo jih testirali pri otrocih, starih od štiri do pet let, motoričnemu razvoju otroka v predšolskem obdobju, naravnim oblikam gibanja, njihovi uporabi in namenu ter elementarnim igram, ki so jih izvajali kot vodeno gibalno-športno dejavnost otroci eksperimentalne skupine v obdobju dveh mesecev. V empiričnem delu so predstavljene razlike v rezultatih testiranja motoričnih sposobnosti otrok, ki so bili deležni dodatne gibalno-športne dejavnosti v obliki elementarnih iger, ter otrok, ki teh dejavnosti niso bili deležni. Rezultati raziskave kažejo, da so otroci, ki so v času dveh mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene elementarne igre, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok, ki v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih igrah.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, elementarne igre, motorične sposobnosti, motorični testi
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 8863; Prenosov: 3068
.pdf Celotno besedilo (444,22 KB)

10.
KAJ BI MORALI VEDETI O SLADKORNI BOLEZNI V VRTCU?
Klavdija Gričnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Kaj bi morali vedeti o sladkorni bolezni v vrtcu, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem smo predstavili osnove sladkorne bolezni, ki bi jih morala vedeti vsaka vzgojiteljica, posebej še tista, ki ima v skupini otroka s sladkorno boleznijo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli aprila 2009 v vrtcih Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Pobrežje, Tezno, Studenci in Borisa Pečeta. V raziskavo je bilo vključenih 70 naključno izbranih vzgojiteljic, ki so odgovorile na 17 vprašanj v anketnem vprašalniku, ki je bil anonimen. Namen raziskave je bil ugotoviti seznanjenost vzgojiteljic s sladkorno boleznijo pri otrocih, na kaj morajo biti še posebej pozorne pri otroku s sladkorno boleznijo v vrtcu, ali so v skupini v vrtcu že imele otroka s sladkorno boleznijo in kako so se na to pripravile. Prav tako smo želeli izvedeti, kako pomembno je za vzgojiteljice, da so poučene o sladkorni bolezni ter če bi se bile pripravljene udeležiti izobraževanja o sladkorni bolezni. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili, da je kar 10% anketiranih vzgojiteljic v skupini že imelo otroka s sladkorno boleznijo. Vzgojiteljice poznajo sladkorna bolezen oz. imajo v večini splošno znanje o bolezni. Rezultati so nam tudi pokazali, da je vzgojiteljicam pomembno, da so seznanjene s sladkorno boleznijo in so se pripravljene o tem še dodatno izobraževati.
Ključne besede: Ključne besede: otrok, vrtec, vzgojiteljica, sladkorna bolezen.
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 3086; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (728,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici