1. KREDITI PRAVNIM OSEBAM-NA PRIMERU BANKE XTamara Grbac, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Banka je organizacija, katere glavna značilnost je zbiranje presežnih denarnih sredstev in dajanje kreditov. Pod določenimi pogoji nudi kratkoročne in dolgoročne kredite tako fizičnim kot tudi pravnim osebam.
Za uresničitev določenega cilja velikokrat ne zadostujejo lastna sredstva, potrebno je pridobiti dodatna finančna sredstva, tukaj pa se pojavijo banke s ponudbo kreditov. Pri kreditnem razmerju gre za razmerje med upnikom in dolžnikom.
Banka pred odobritvijo kredita preveri bonitetno sposobnost komitenta z namenom zmanjšanja kreditnega tveganja. Kljub veliki previdnosti banka in podjetje ne moreta predvideti dogodkov, ki bi lahko negativno vplivali na vračilo kredita. Zato banka vse večjo pozornost namenja zavarovanju vračila kredita.
V diplomskem seminarju sem se osredotočila na ponudbo kreditov pravnim osebam. Opisala sem dolgoročne in kratkoročne kredite, bonitetno sposobnost podjetja in podrobneje postopek odobritve in vodenja kredita pravnim osebam.
Ključne besede: Ključne besede: kredit, kratkoročni kredit, dolgoročni kredit, kreditno tveganje, bonitetna sposobnost, kreditno zavarovanje.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2011; Ogledov: 1914; Prenosov: 162
 Celotno besedilo (254,75 KB) |
2. VPLIV SOLVENTNOSTI II NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR V EUMarjan Inkret, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Zavarovalništvo je pomemben člen finančnega sistema, saj nudi razne oblike zavarovanja pred določenimi tveganji. Pri svojem poslovanju zavarovalnice izrabljajo učinek diverzifikacije in vsote velikih števil, kar občutno zmanjša tveganja. Njihove naložbe, še posebej pa dolgoročne, so izrednega pomena za narodno gospodarstvo in prispevajo velik delež k velikosti BDP.
Razvoj na vseh področjih je s seboj prinesel tudi nova tveganja. Star sistem Solventnosti I je tako prišel do faze zastarelosti, zato so inštitucije Evropske unije začele priprave na uvedbo posodobljenega sistema, imenovanega Solventnost II.
Solventnost II temelji deloma na prejšnji uredbi poslovanja zavarovalnic, prav tako pa tudi na modernejšem pristopu, ki določa poslovanje bank (imenovanem Basel II). Še največja podobnost z bančno direktivo je struktura treh stebrov, ki skrbi za celostni pristop pri upravljanju s tveganji. Pri vpeljavi Solventnosti II se uporablja Lamfalussyjev proces, pri katerem sodelujejo evropske institucije kot so Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament pri pripravah, predlogih in potrditvah.
Pričakovani vplivi vpeljave Solventnosti II so večja povezanost evropskega zavarovalniškega trga, večja varnost potrošnikov, večja medsebojna konkurenca, novi in inovativni produkti, večja transparentnost poslovanja in boljši nadzor. Negativne posledice vpeljave pa bi lahko bili visoki administrativni stroški ter dajanje prednosti večjim zavarovalnicam.
Ključne besede: Ključne besede: diverzifikacija, vsota velikih števil, upravljanje tveganj, zavarovalno tveganje, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, Solventnost I, Solventnost II, Basel II, Lamfalussyjev proces, Evropska komisija, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine - CEIOPS, Odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine - EIOPC, zahtevani solventnostni kapital – SCR, minimalni zahtevani kapital – MCR, interni model, standardni model, pozavarovanj
Objavljeno v DKUM: 03.12.2010; Ogledov: 4127; Prenosov: 560
Celotno besedilo (975,04 KB) |
3. KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJUVesna Kovač, 2010, diplomsko delo Opis: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje.
Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna.
Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev.
K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Objavljeno v DKUM: 22.09.2010; Ogledov: 3271; Prenosov: 283
Celotno besedilo (610,28 KB) |
4. NOTRANJE REVIDIRANJE OBVLADOVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V SLOVENSKIH BANKAHSimon Bračič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava teoretični in praktični vidik notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v slovenskih bankah. V teoretičnem delu je podrobneje proučeno notranje revidiranje obvladovanja kreditnega tveganja, ki zaradi poslovanja v svetovnih razsežnostih, velike konkurence in tekmovalnosti med bankami, novih vrst tehnologije in storitev ter zaradi odmevnih nepravilnosti v nekaterih bankah vse bolj pridobiva na pomenu. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja morajo imeti banke oblikovan celovit sistem notranje kontrole, dobro organizirano službo notranje revizije, ki obvladovanju kreditnega tveganja namenja veliko pozornosti. Postala je nepogrešljiva sestavina vsake banke, saj ima pomembno vlogo pri obvladovanju in zmanjševanju kreditnega tveganja. Notranji revizorji upravi svetujejo, kako izpolniti notranji kontrolni sistem, politiko in postopke za obvladovanje kreditnega tveganja. V praktičnem delu je na podlagi pridobljenega znanja iz teoretičnega dela praktično prikazan postopek notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Ta se začne z načrtovanjem, sledita izvajanje in poročanje o ugotovitvah notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Diplomsko delo je zaključeno z zaključnimi mislimi o obravnavani tematiki.
Ključne besede: Ključne besede: notranje revidiranje, notranji revizor, notranja kontrola, služba notranje revizije, obvladovanje, tveganje, kreditno tveganje v banki, obvladovanje kreditnega tveganja
Objavljeno v DKUM: 12.07.2010; Ogledov: 2967; Prenosov: 262
Celotno besedilo (517,66 KB) |
5. ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANAFrancka Biščak Mlakar, 2009, diplomsko delo Opis: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila.
Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov.
Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Ključne besede: ključne besede
banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2009; Ogledov: 5651; Prenosov: 757
Celotno besedilo (268,32 KB) |
