| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BESEDJE PUSTNIH OBIČAJEV V MARKOVCIH
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje pustnih običajev v Markovcih je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi ostalimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Korant in njegova oprava ter ostali tradicionalni pustni liki pa še nikjer in nikdar niso bili opisani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Namen oziroma cilji diplomske naloge so najprej predstaviti občino Markovci ter njeno pustno dediščino ter iz različnih virov poiskati že obstoječe opise korantov in ostalih pustnih likov. Zbrani so tudi posnetki člana etnografskega društva Korant Markovci, ki opisuje vse pustne like v domačem narečju. Posebej podrobno bo opisan potek priprave korantove opreme, ki ga je opisoval izdelovalec korantij. Govori so zapisani s fonetično transkripcijo. Vse besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, kjer je zapisana beseda, njen pomen, uporaba v stavku in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2296; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (14,62 MB)

2.
NAREČNO IZRAZJE OBIČAJA KOŠNJE TRAVE V ZREŠKEM GOVORU
Maja Kovče, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1598; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
SEVERNOŠTAJERSKI GOVOR V KRAJU KOZJAK NAD PESNIC IN ANALIZA DIALEKTIZMOV V ZAPISANIH PRAVLJICAH
Metka Roj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Severnoštajerski govor v kraju Kozjak nad Pesnico in analiza dialektizmov v zapisanih pravljicah je prikazana narečna podoba kozjaškega govora. Uporabljeni sta bili metodi snemanja in zapisovanja v slovenski fonetični transkripciji. Na osnovi posnetega narečnega gradiva petih informatorjev, ki je bilo pridobljeno s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in strokovne literature, je kozjaški govor umeščen v narečno skupino. Predstavljeni so geografski in zgodovinski podatki o krajih v občini Zgornja Kungota. Osrednji del diplome predstavlja glasoslovna, oblikoslovna in skladenjska analiza ter besedje zapisanih pripovedi v posebni publikaciji z naslovom »Pravijo, da če..«, ki je nastala pod vodstvom Milene Lozar na Osnovni šoli Kungota. Pripovedi so bile izbrane naključno. Narejena je bila analiza štirih pripovedi starejših občanov Zgornje Kungote in treh pripovedi učencev, iz katerih je razvidno, da se prvotno narečje pri mlajših generacijah izgublja, medtem ko je med starejšo populacijo kozjaški govor še vedno ohranjen.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, kraj Zgornja Kungota, narečne pripovedi, kozjaško besedje v pripovedih.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 991; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Laura Cipot Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 512; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici