| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1742; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
DAVČNE IMPLIKACIJE DOLŽNIŠKEGA FINANCIRANJA Z VIDIKA SLOVENSKE DAVČNE ZAKONODAJE V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI DRŽAVAMI EU
Gašper Marc, 2011, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je prikazati z davčnega vidika prednosti dolžniškega financiranja pred lastniškim financiranjem. Dolžniško financiranje pomeni izposojo denarja iz zunanjih virov z obveznostjo plačila glavnice in obresti po dogovorjeni stopnji. Čeprav imajo omenjeni pogoji izposoje negativen prizvok, se podjetja največkrat odločajo za financiranje svojega poslovanja z dolžniškim financiranjem, kljub temu da bodo v svoji bilanci stanja izkazovala dolg. V finančni terminologiji je financiranje z dolgom največkrat omenjeno kot financiranje z vzvodom (leverage v ZDA in gearing v VB) . Financiranje z dolgom pomeni največkrat izposoja finančnih sredstev v banki, toda zaradi davčnih ugodnosti je lahko to tudi izposoja pri povezanih osebah (matični družbi, družina itd.). Medtem ko pri lastniškem financiranju gre za vlaganje finančnih sredstev iz notranjih virov oziroma vlaganje finančnih sredstev s strani lastnikov.Glavna prednost dolžniškega financiranja z davčnega zornega kota je, da so obresti kot strošek dolžniškega financiranja odbitna postavka za davčne namene, medtem ko dividende kot strošek lastniškega kapitala niso. Podjetja lahko dolg uporabijo kot davčni ščit (obrestni davčni ščit), in to zaradi obresti, ki za davčne namene pomenijo davčno priznan odhodek. Tako lahko dolg pomeni davčni ščit, ker zmanjšuje davčno osnovo. Vrednost davčnega ščita pa je odvisna od davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb pri posojilojemalcu (višja bo davčna stopnja, večja bo vrednost davčnega ščita).
Ključne besede: Lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčni vidik financiranja, transferne cene, povezane osebe, tanka kapitalizacija, obrestni davčni ščit, davek po odbitku, mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja (KIDO), prednosti in slabosti dolžniškega financiranja.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2011; Ogledov: 3439; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (775,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici