| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Energetska oskrba mirovnih operacij
Vanja Lupšina, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Energetska oskrba na mirovnih operacijah in misijah ni samoumevna, ampak jo je potrebno vsakodnevno načrtovati ter pripeljati do pripadnikov v bazah. Kot glavni energetski vir vojaki na MOM uporabljajo goriva, za katera pa vemo, da so omejena in jih bo v prihodnosti zmanjkalo. Zatorej tako države posameznice kot zveza NATO pospešeno iščejo energetsko učinkovitejša sredstva in tehnološke postopke kot tudi ustrezne nadomestke goriv. MOM se največkrat izvajajo na območjih, kjer imajo slabo razvito cestno infrastrukturo kot tudi električno omrežje. Poleg tega na vojaške cestne konvoje prežijo tudi skrajneži. Energetska učinkovitost je postala nujnost tako v gospodarstvu kot v obrambnih silah. Zveza NATO zato uspešno vpeljuje na MOM nove energetsko učinkovite rešitve. V magistrski nalogi smo prikazali potek oskrbe z energenti ter električno energijo na mirovnih operacijah. Raziskali smo sodobne tehnološke rešitve za zmanjšanje porabe energentov in alternativne možnosti ter predlagali postopke in rešitve za dvig energetske učinkovitosti.
Ključne besede: energetska oskrba, energetska učinkovitost, energetski viri, mirovne operacije, KFOR
Objavljeno v DKUM: 17.11.2014; Ogledov: 1739; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
Logistična podpora NATO vodene operacije na Kosovu : magistrska naloga
Slavko Harc, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Slovenija se je v mirovne misije vključevala že v obdobju, ko je delovala znotraj partnerstva za mir, z vstopom v zavezništvo pa je to postala tudi njena obveznost. Prvi kontingenti so se logistično naslanjali v glavnem na vodilne države na območju delovanja, z večanjem svojih kontingentov, pa je bilo potrebno vse večjo pozornost posvečati tudi lastni logistični podpori enot na misijah. V letu 2007 je Slovenija prvič na izvajanje operacije poslala bataljonsko bojno skupino in prevzela svoj sektor delovanja, kar je zahtevalo dodatne logistične izzive in naloge. Ne glede na to se Slovenija v tem času ni odločila za vodenje lastne baze. Tudi v bodoče zaradi omejujočih virov, ki jih Slovenska vojska ima za izvajanje operacij v podporo miru, ni pričakovati odpiranje lastnih baz. Logistična zagotovitev bo zato še naprej ostala kombinacija med nacionalno logistiko in logistiko, ki jo bo na področju delovanja moč dobiti od drugih držav, in sicer od vodilne države v operaciji kot nacionalnega specialista za določeno logistično področje ali z naslanjanjem na mednarodne logistične enote. S tem kontingent sicer izgublja del svoje elastičnosti in samostojnosti, je pa tak način logistične zagotovitve v trenutnih pogojih manj zahteven in bolj ekonomičen. Glede na to, da je v prihodnje pričakovati tudi zmanjšanje slovenskega kontingenta na Kosovu, taka kombinacija ostaja najbolj optimalna rešitev logistične zagotovitve.
Ključne besede: vojaška logistika, logistična zagotovitev, KFOR, nacionalni podporni element, operacija kriznega odzivanja
Objavljeno v DKUM: 13.06.2010; Ogledov: 2737; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici