| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec predstavlja Karla Velikega z dveh zornih kotov. V prvem delu je predstavljen kot mogočen vladar, »Oče Evrope«, svetilnik tedanje zahodno srednjeveške Evrope, ki je z reformami v cerkvi, upravi in izobraževanju ter s čutom za umetnost uspešno vodil Frankovsko kraljestvo. Kot edini takšen vladar zgodnjega srednjega veka je želel ohraniti vez z Rimom. Eden izmed načinov je bilo popravljanje svetih knjig. Proces se je imenoval »correctio« in se ni nanašal le na prepisovanje in popravljanje knjig, ampak je proces zajel vse vidike življenja, tudi arhitekturo. V drugem delu je Karel Veliki predstavljen kot goreč kristjan, ki je s silo in z mečem pokristjanjeval vsa poganska ljudstva v svojem kraljestvu, saj jih je želel pripeljati h krščanski veri. Formalno je bila politika križa in meča takrat zakonsko utemeljena, a ni prinašala želenih dolgoročnih rezultatov. Slednje je bilo doseženo šele skozi irski način pokristjanjevanja, ki so se ga po uspešnem izvajanju pri saškem ljudstvu posluževali tudi pri slovanskem ljudstvu. S pridobljenim nazivom cesarja leta 800 je Karel Veliki lahko pokristjanjevanje v krščansko vero na območju cesarstva tudi opravičil.
Ključne besede: Karel Veliki, »Oče Evrope«, pokristjanjevanje, Frankovsko kraljestvo, Sasi
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 886; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
V labyrintu možností prózy Karla Čapka
Martin Schacherl, 2017, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene knjig, recenzije, Karel Čapek, češka književnost
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 516; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (373,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vše ztratilo dřívější samozřejmost - existenciální prvky v rané povídkové tvorbě Karla Čapka (Boží muka, Trapné povídky)
Agnieszka Janiec-Nyitrai, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vse je izgubilo nekdanjo jasnost – eksistencialistični elementi v zgodnjih kratkih zgodbah Karla Čapka (Boží muka, Trapné povídky) Namen prispevka je odkriti in predstaviti možne sledi eksistencializma v zgodnjih kratkih zgodbah Karla Čapka (Boží muka – Kalvarija, Trapné povídky – Smešne pripovedke) ter opredeliti način njihovega upodabljanja. Avtorica skuša spremljati spremembe v razmišljanju češkega pisatelja, ki jih je mogoče zaslediti v dveh analiziranih kratkih zgodbah, in jih predstaviti v eksistencialističnem konktekstu.
Ključne besede: Karel Čapek, Boží muka, Trapné povídky, češka književnost, češka kratka proza, eksistencializem, literarne študije
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 388; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
POHOD XIV. DIVIZIJE V LIKOVNIH UPODOBITVAH IN JAVNIH SPOMENIKIH
Tina Lovrec, 2016, magistrsko delo

Opis: Vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov (PO) Jugoslavije, Josip Broz Tito (1892–1980), je novembra 1943 prvič predlagal, da bi na Štajersko poslali vojaško pomoč z namenom pospešitve narodnoosvobodilnega gibanja, mobilizacije in vojaške ter politične okrepitve slovenskega ozemlja. Za težavno nalogo je bila izbrana XIV. divizija, ki se je januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini odpravila na svoj legendarni pohod. Zaradi prejšnjih neuspelih prehodov čez reko Savo je divizija na Štajersko odšla po daljši in varnejši poti preko Hrvaške. Po mesecu dni so 6. februarja 1944 pri Sedlarjevem prekoračiti Sotlo in ponovno stopili na slovensko ozemlje. Pred njimi je bil eden najtežavnejših pohodov v zgodovini narodnoosvobodilnega boja (NOB). XIV. divizije sovražnik na njenem pohodu ni uspel pokončati, na kar opozarja dejstvo, da se je po koncu nemške ofenzive februarja 1944 ponovno zbrala, reorganizirala ter dodatno okrepila za nove borbe. V magistrskem delu je podrobneje prikazan celoten pohod XIV. divizije na Štajersko, od priprav na pohod do zaključnih akcij divizije v februarju 1944. Moj prispevek je zgolj kratek opis pohoda, delovanja XIV. divizije na Štajerskem in njene vloge v NOB. Osrednja tema so javni spomeniki, spominska znamenja, grobovi in grobišča kot tudi spominske plošče, posvečene XIV. diviziji in dogodkom z znamenitega pohoda; vsi opisani pomniki so bili sistematično pregledani in evidentirani. Izpostavljeni so tisti spomeniki in spominska obeležja, ki opominjajo na prelomne dogodke s pohoda ter borce XIV. divizije. Hkrati so omenjeni tudi drugi pomniki, ki jih lahko povežemo z omenjeno divizijo. Spominska obeležja so obravnavana po krajih, po katerih se je februarja 1944 gibala XIV. divizija, opremljena z osnovnimi podatki ter opisi. Spomenikom z večjo likovno vrednostjo sem namenilo nekoliko več pozornosti. V obdobju NOB so se izoblikovale določene kultne osebnosti, ki jih še danes povezujemo s prelomnimi dogodki iz slovenske osvobodilne vojne. V okviru raziskovanja XIV. divizije sem tako izpostavila dve vidnejši osebnosti: divizijskega fotoreporterja Jožeta Petka (1912–1945) in vodjo kulturniške skupine XIV. divizije Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944). Ker je fotografija postala pomemben dokument o okoliščinah in grozodejstvih spopadov, sem v delo vključila še nekaj fotografij, ki jih je Petek posnel na pohodu. Izbrani posnetki divizijskega fotoreporterja vsebinsko dopolnjujejo izbrane spomenike in spominska obeležja. V zgodovini postavljanja javnih spomenikov na Slovenskem predstavlja 20. stoletje pomembno obdobje, saj smo v tem času dobili nešteto spominskih obeležij, s pomočjo katerih se je pomembno oblikovala naša narodna identiteta. Po letu 1945 in vse do srede sedemdesetih let je bilo postavljeno veliko število spomenikov NOB, katerih recepcija pa je v zadnjem obdobju na pomembni preizkušnji. Izbrani primeri spomeniških obeležij, posvečenih XIV. diviziji, nas opominjajo na vlogo, ki jim je pripisana v okviru kolektivnega spomina in memorialne dediščine.
Ključne besede: XIV. divizija, NOB na Štajerskem, javni spomeniki, spominska obeležja, fotografija, Jože Petek, Karel Destovnik - Kajuh, kolektivni spomin, memorialna dediščina.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1134; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

5.
OTROŠKE LJUDSKE PESMI IZ ŠTREKLJEVE ZAPUŠČINE
Janja Črnko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otroške ljudske pesmi iz Štrekljeve zapuščine sem predstavila biografijo Karla Štreklja, pomembnega zbiratelja slovenske folklorne poezije, in njegovo zbirko Slovenske narodne pesmi 4. zvezek s poudarkom na razdelku Pesmi otroške. Pesmi sem razdelila na 16 vsebinskih sklopov in jih poimenovala: Pobožne pesmi, Vprašalne pesmi, Pesmi o ljudeh, Posmehljive pesmi, Narobe svet, Pastirske pesmi, Pesmi o vremenu, Pesmi o določenih časih, Odrasli pojejo otrokom, Pesmi o hrani, Zabavne pesmi, Pesmi o živalih, Pesmi o zvokih, Otroci med igro, Uspavanke in Pleši, pleši, črni kos. Predstavila sem značilnosti folklorne otroške poezije iz Štrekljeve zapuščine. Predstavljene so značilnosti folklorne otroške poezije, kot jih uvidimo skozi Štrekljevo zapuščino. Diplomskemu delu sem dodala dve prilogi. To sta Zbiralci otroške folklorne poezije v zbirki Slovenske narodne pesmi in Preglednica krajev zapisanih otroških folklornih pesmi. Namen diplomskega dela je opredeliti splošne značilnosti folklorne poezije, otroške folklorne poezije in pomen folklorne pesmi v življenju, predstaviti, kdo so bili zbiratelji, ter ugotoviti, kako pomembna je Štrekljeva zbirka Slovenske narodne pesmi za Slovence.
Ključne besede: Karel Štrekelj, Slovenske ljudske pesmi, Folklorna poezija, Otroška folklorna poezija, Značilnosti folklorne poezije
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 2497; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

6.
MANIPULACIJA OBJEKTOV NA TRANSPORTNEM TRAKU Z ROBOTOM FANUC M-1iA
Arben Jahiri, 2015, diplomsko delo

Opis: Roboti z vizualnim sledenjem se uporabljajo za razvrščanje, pakiranje in montiranje. V diplomskem delu smo uporabljali 6-osnega paralelnega robota FANUC M-1iA. S kamero robot zazna objekt na transportnem traku, ki ga poganja enosmerni napajalnik. Poleg kamere se uporablja dajalnik, saj z njim določimo lokacijo objekta, ko je ta izven vidnega polja kamere. Ko robot dobi vse potrebne podatke o objektu, ga s prijemalom prime in odloži v predal. Najprej smo izvedli kalibracijo kamere, transportnega traka in dajalnika, nato pa smo z ročno programirno enoto sestavili program za manipuliranje objektov. Robotski program je bil izdelan v Fanuc-ovem robotskem jeziku TPP. V programskem jeziku KAREL je izdelan programski paket oz. knjižnica Visual Line Tracking, iz katere samo kličemo oz. uporabljamo podprograme v našem programu.
Ključne besede: Robot Fanuc M-1iA, manipulacija, transportni trak, vizualno sledenje, KAREL
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 885; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

7.
PRVA SVETOVNA VOJNA V LIKOVNIH UPODOBITVAH NA OBMOČJU SLOVENSKE ŠTAJERSKE
Natalija Cigut, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo seznanili z likovno dejavnostjo v času prve svetovne vojne na območju slovenske Štajerske. Pri tem se bomo natančneje poglobili v dela Luigija Kasimira (1881–1962) in Jana Oeltjena (1880–1968), ki po rodu sicer nista bila Slovenca in se vojne tudi nista udeležila iz slovenskega štajerskega področja, sta pa bila na naše kraje, predvsem na Ptuj, močno vezana. Kasimir je bil na Ptuju rojen, medtem ko je Oeltjen redno zahajal na Ptuj, kjer je skupaj z ženo Elso Kasimir preživel veliko časa in se ne nazadnje tam tudi ustalil. Njuna dela iz časa velike vojne so zelo kvalitetna in izpovedna, imajo pa tudi veliko sporočilno vrednost. Vojno dogajanje sta s svojo likovno govorico predstavila na dva popolnoma različna načina, vendar vsak zase z veliko čustveno vznesenostjo in osebno konotacijo. Nastala so številna dela, ki kot posledica vojnega dogajanja, v katerega sta bila ujeta oba umetnika, pričajo o likovnem življenju v času tega totalnega spopada. Njun prispevek za razumevanje človekove ogorčenosti nad vojnimi grozotami nas povsem prepriča, saj sta z lastnimi doživetji umetnine še dodatno čustveno podkrepila. Med veliko vojno so nastala številna likovna dela, med njimi vojne razglednice, ki s svojo raznolikostjo pričajo o propagandni politiki in o življenju v zaledju ter na bojnih poljih. Pomemben je tudi razmah fotografije, saj je s pojavom te tehnike zajemanje prizorov postalo hitrejše in trajnejše, vendar pa so primarne likovne dejavnosti še vedno imele velik vpliv. Izpostavili bi še nekatere druge likovne umetnike, ki so pomembni za razumevanje likovne dejavnosti v času prve svetovne vojne na slovenskem Štajerskem. To sta bila slikarja Karel Jirak (1897–1982) in Ante Trstenjak (1894–1970) ter kiparja Ivan Napotnik (1888–1960) in Jožef Ajlec (1874–1944). Vojna je vplivala na njihovo življenje in delo, saj so nekatera njihova likovna dela nastala kot odraz vojnega dogajanja ali pa se je vojni čas odražal v kasnejših letih njihovega ustvarjanja. Likovna umetnost v času prve svetovne vojne na slovenskem Štajerskem je specifičen pojav, ki ga je treba sistematično in nazorno preučiti, saj je pomemben za razumevanje človekovega življenja v obdobju vsesplošne zmede, pomanjkanja, vojnih grozot in sovraštva. Najbolj izpovedna so dela, ki so nastala na licu vojnega dogajanja, saj nam s prve roke predstavijo življenje na fronti in miselnost posameznika, ki se je znašel v vrtincu vojne.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, vojne razglednice in fotografije, štajerski likovni umetniki med prvo svetovno vojno, Luigi Kasimir, Jan Oeltjen, Karel Jirak, Ante Trstenjak, Ivan Napotnik, Jožef Ajlec
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1748; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (10,36 MB)

8.
PREIZKUŠANJE VZDRŽLJIVOSTI ROČNIH MEŠALNIKOV S POMOČJO INDUSTRIJSKEGA ROBOTA
Gregor Blatnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Uporaba industrijskih robotov za laboratorijsko preizkušanje nam lahko prihrani veliko časa in omogoča boljšo ponovljivost rezultatov testiranja. Opisan je robotski sistem za preizkušanje ročnih mešalnikov za gnetenje testa. S pomočjo Matlab programskega okolja in knjižnice Robotics Toolbox smo naredili simulacije gibanja robota in sil ki se pojavijo na gnetilce mešalnika. Razvili smo metodo za nadzor in omejevanje sil. Za simulacijo robotskega programa je bil uporabljen simulacijski program Roboguide. Praktični testi so bili izvedeni v podjetju BSH v Nazarjah.
Ključne besede: ročni mešalniki, preizkušanje vzdržljivosti, industrijski robot, Robotics Toolbox, Roboguide, Karel, Fanuc
Objavljeno: 30.09.2013; Ogledov: 1298; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (5,23 MB)

9.
PORTRETNA KARIKATURA
Marko Herceg, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Portretna karikatura zajema dva sklopa, teoretični in praktični. V prvem delu je predstavljena opredelitev in značilnosti karikature ter portreta. Sledi zgodovinski pregled karikature s poudarkom na portretni karikaturi, pri čemer se postopno osredotočam na slovenski prostor in domače umetnike, ki so na področju portretne karikature odigrali vidnejšo vlogo. Cilj tega diplomskega dela je oblikovanje lastnih izdelkov – portretnih karikatur v okviru značilnosti, ki veljajo za portretno karikaturo. V drugem delu tako predstavljam izdelke lastne produkcije, njihovo analizo ter opis ustvarjalnega postopka.
Ključne besede: Karikatura, portretna karikatura, . portretna karikatura športnika, portretna karikatura na slovenskem, Pavliha, Karel Klič, Hinko Smrekar, Maksima Gaspari, Nikolaj Pirnat, Remigij Bratož, Borut Pečar, Božo Kos.
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 2136; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (36,98 MB)

10.
Notranjeavstrijski nadvojvoda Karel na Ptuju leta 1578
Sašo Primožič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam mesec dni življenja notranjeavstrijskega nadvojvode Karla in njegovo bivanje avgusta 1578 na Ptujskem gradu. To je čas turških groženj in vse Karlovo delovanje je bilo podrejeno obrambi pred tem »dednim sovražnikom«. Tega leta so na Madžarskem začeli graditi sklop utrdb pri Veliki Kaniži, da bi zavarovali področje od izliva Mure v Dravo do Blatnega jezera, ter hkrati preprečili sovražniku prehod proti spodnji Štajerski, predvsem proti mestom Ptuj, Radgona, Maribor in Celje. Na osnovi gradiva iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu nam je večinoma znan potek gradnje. Gre za težko obdobje zgodovine spodnje Štajerske, ki je bila, podobno kot po padcu trdnjave Sziget, tedaj znova zelo ogrožena.
Ključne besede: nadvojvoda Karel, Ptuj, 1578, Vojna krajina
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1687; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici