| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GEOGRAFSKI VIDIKI IZGRADNJE DOLENJSKE AVTOCESTE
Martina Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobno avtocestno omrežje je pogoj za uspešno gospodarsko razvitost določene regije oz. države. Slovenija je začela graditi avtocestno omrežje v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2009 pa naj bi bil dokončan slovenski avtocestni križ, ki poteka v dveh smereh (v smeri severozahod – jugovzhod oz. v smeri X. panevropskega koridorja ter v smeri severovzhod - jugozahod oz. v smeri V. panevropskega prometnega koridorja) in povezuje zahodno oz. osrednjo Evropo z Balkanom ter Jadransko morje z vzhodno Evropo. Za Slovenijo sta ključnega pomena V. in X. panevropski koridor, ki omogočata povezanost Slovenije z ostalimi evropskimi državami ter vstop na skupen evropski trg. Cestni promet danes močno vpliva na okolje, saj prihaja zaradi njega do krčenja gozdov, uničevanja kmetijskih površin, onesnaževanja zraka, tal in vode. Z namenom zmanjšati negativne učinke prometa postaja vedno bolj aktualen trajnostni promet, ki postavlja v ospredje železniški in vodni promet, krepitev javnih prevozov, vzpostavitev mreže kolesarskih poti itd. Že pri načrtovanju tras novih cest je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ter negativne vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dolenjski avtocestni odsek poteka od Ljubljane (razcep Malence) do mejnega prehoda Obrežje in predstavlja del slovenskega avtocestnega odseka, ki poteka od Karavank do meje s Hrvaško. Ta smer predstavlja del X. panevropskega koridorja. Dokončanje dolenjske avtoceste (predvidoma leta 2009) bo omogočilo ustrezne regionalne povezave znotraj Slovenije ter povezave s sosednjimi državami, ključnega pomena pa bo za jugovzhodno Slovenijo, ki bo z dobrimi prometnimi povezavami pridobila na pomenu. Ob slovenskem avtocestnem križu prihaja do koncentracije prebivalstva in različnih gospodarskih dejavnosti, na območjih v širšem zaledju mest ter na obrobju pa je mogoče opaziti pojav razpršene poselitve oz. celo praznjenje nekaterih predelov. Zaradi tega se je pojavila potreba po novih razvojnih smereh, ki bi tudi tem območjem omogočila boljšo prometno povezanost, s tem pa tudi boljši razvoj celotne regije. Za jugovzhodno Slovenijo je ključnega pomena tretja razvojna os, ki naj bi potekala od Dravograda do Metlike in povezala večja središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem (npr. Gradec, Celje, Novo mesto, Reka, Karlovec). Novo mesto, ki predstavlja center jugovzhodne Slovenije, bo z izgradnjo nove avtoceste pridobilo kvalitetnejšo prometno povezavo proti severu in jugu, znašlo pa se bo tudi na presečišču dveh slovenskih razvojnih osi, kar bo celotnemu območju prineslo dodatne prednosti.
Ključne besede: avtocesta, avtocestni križ, panevropski koridorji, dolenjski avtocestni odsek, nove razvojne osi, jugovzhodna Slovenija, tretja razvojna os
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2729; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Od Maribora do Bele krajine
Ana Vovk Korže, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Ključne besede: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 455; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici