1. Spolno izkoriščanje kot oblika trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, pri katerem posamezniki uporabijo različne vrste goljufije z namenom prisile osebe v delo in izvrševanje spolnih uslug. Trgovina z ljudmi ima več različnih oblik, osebe pa so lahko izkoriščene na različne načine. Najbolj poznana oblika je spolno izkoriščanje. Spolno izkoriščanje je definirano kot zloraba moči, zaupanja ter ranljivega položaja žrtve. Države, ki sestavljajo Jugovzhodno Evropo, priznavajo trgovino z ljudmi kot kaznivo dejanje v svojih zakonodajah, te pa so skladne s Protokolom Združenih narodov. Regijo Jugovzhodne Evrope sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Analiza iz leta 2022 je pokazala, da je prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v državah Jugovzhodne Evrope spolno izkoriščanje. Za preučevanje problema smo se osredotočili na pregled strokovne literature, kjer smo pregledali uradne dokumente, ki so nam omogočili podrobnejši vpogled v zakonske akte in ukrepe, ki jih imajo države Jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju. Za boljši vpogled o številu žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja smo naredili pregled statističnih baz. Tudi naša raziskava je pokazala, da je spolno izkoriščanje prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v država Jugovzhodne Evrope. Najbolj ranljive skupine za spolno izkoriščanje so ženske in otroci. Albanija in Grčija sta zabeležili večje število žrtev trgovine z ljudmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da imata omenjeni državi premalo razvitih členov v Kazenskem zakoniku. Države Jugovzhodne Evrope še zmeraj bijejo boj proti trgovini z ljudmi in imajo še zmeraj veliko prostora za izboljšanje in napredek pri boju z omenjeno problematiko. Nekatere države so uspešnejše kakor druge, kar se kaže v številu žrtev. V državah, kjer se število žrtev vsako leto veča oz. ostaja isto, bi bilo smiselno izvesti še nadaljnje raziskave, da se določi konkreten razlog in predlaga izboljšave. Države, ki imajo slab oz. pomanjkljiv kazenski zakonik in člene, ki opredeljujejo trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje, bi morale te nadgraditi in poostriti. Prav tako bi bilo smiselno zakonodajo nekaterih držav urediti tako, da bo ščitila žrtve in da jim bo tudi nudila možnosti za rehabilitacijo.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, Jugovzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
2. Napovedniki nacionalizma in evroskepticizma med mladimi v Jugovzhodni Evropi : primerjalna analiza dvanajstih državVanesa Korže, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bila preučitev napovednikov nacionalizma in evroskepticizma med mladimi iz dvanajstih držav Jugovzhodne Evrope. Empirični del naloge temelji na sekundarni analizi anketnih podatkov, ki so bili zbrani v okviru projekta »FES Youth Study Southeast Europe 2024« na nacionalno reprezentativnih vzorcih mladih, starih med 14 in 29 let. Izkazalo se je, da na ravni skupnega vzorca vseh obravnavanih držav skoraj vsi napovedniki nacionalizma in evroskepticizma tendenčno kažejo v predvidene smeri. Pri tem kot ključno ugotovitev izpostavljamo zelo visoko meddržavno variacijo napovednikov nacionalizma in evroskepticizma. Edina delna izjema je odnos med nacionalizmom in politično avtoritarnostjo, pri katerem smo ugotovili statistično značilne pozitivne korelacije v skoraj vseh obravnavanih državah. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da so bolj avtoritarno nagnjeni mladi v večini držav bolj verjetno naklonjeni Evropski uniji. Presenetila nas je tudi ugotovitev, da se je le v Sloveniji pojavila pričakovana negativna korelacija med najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe staršev in nacionalizmom. Mladi iz Slovenije sicer izrazito odstopajo tudi po moči povezave med nenaklonjenostjo priseljencem in višjo stopnjo nacionalizma.
Ključne besede: nacionalizem, Evropska unija, evroskepticizem, Jugovzhodna Evropa, avtoritarnost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 10; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,72 MB) |
3. Religioznost in zadovoljstvo mladih z različnimi vidiki življenja : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropeAmadeja Gole, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil v desetih državah jugovzhodne Evrope podrobneje preučiti odnos med religioznostjo ter zadovoljstvom z različnimi vidiki življenja mladih, pa tudi ugotoviti, kakšne so razlike med državami ter posameznimi religijami. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Za analizo podatkov smo uporabljali korelacijsko analizo, multiplo regresijsko analizo in primerjavo povprečij s pomočjo grafikona napak. Rezultati analiz kažejo, da religioznost v nobeni državi ne korelira negativno z nobeno dimenzijo zadovoljstva. Na ravni celotnega vzorca desetih držav so bile korelacije pri vsaki dimenziji zadovoljstva pozitivne, samo v primeru zadovoljstva s prijatelji pa je bila ta povezava nesignifikantna. Rezultati so pokazali precejšnje razlike glede na dimenzijo zadovoljstva, saj smo na primer pri družini v vseh državah ugotovili statistično značilno pozitivno korelacijo z religioznostjo, v primeru prijateljev pa samo v dveh državah. Prav tako dosega družina, izmed vseh obravnavanih dimenzij, najmočnejšo korelacijo na ravni celotnega vzorca vseh obravnavanih držav. Da sta religioznost ter njen vpliv na zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja odvisna od več dejavnikov, pa med drugim kažejo rezultati, ki so pokazali statistično značilno pozitivno povezanost za vsako od dimenzij zadovoljstva samo pri katolištvu, medtem ko se pri islamu in pravoslavju pri nekaterih dimenzijah zadovoljstva pojavijo tudi nesignifikantne povezave.
Ključne besede: Religioznost, mladi, zadovoljstvo, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Vrednote mladih v razmerju do duhovnosti in tradicionalne religioznosti: analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropePaulina Napast, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Ključne besede: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 52
Celotno besedilo (644,51 KB) |
5. Taksonomsko-Morfološka analiza mačjih ušes iz oblikovnega kroga ophrys holosericea agg. v sloveniji, istri in kvarneruNika Pavlec, 2019, magistrsko delo Opis: S pomočjo klasične morfometrije cvetov in ob uporabi multivariantnih statističnih metod smo analizirali cvetove petih taksonov iz oblikovnega kroga čmrljelikega mačjega ušesa (Ophrys holosericea agg.). Morfološko smo ovrednotili cvetove tipske podvrste (O. holosericea s.s.) in jih primerjali s taksoni: O. holosericea subsp. untchjii, O. holosericea subsp. medea, O. cf. serotina in O. holosericea subsp. tetraloniae. Območje raziskave zajema področja Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo cvetove iz 18 lokacij. Korelacijski testi so bili izvedeni na podlagi 19 bioklimatskih spremenljivk in prve glavne morfološke komponente. Rezultati so pokazali, da devet bioklimatskih spremenljivk statistično značilno vpliva na velikost in obliko cvetov. Dokazali smo, da na opazovane morfološke znake cvetov, ki se uporabljajo za razlikovanje taksonov Ophrys holosericea, vplivajo lokalne podnebne razmere. Pokazali smo tudi, kako težko je razmejiti taksone na podlagi 19 morfoloških znakov cvetov. Prav zato bi morali pri določanju taksonov iz rodu Ophrys upoštevati ekološke pogoje posameznih lokacij.
Ključne besede: Ophrys holosericea, Jugovzhodna Evropa, morfometrija, podnebje, klinalna variabilnost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1660; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,21 MB) |
6. BALKANSKE KONFERENCE IN BALKANSKA ZVEZA (1930-1936) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENECJanja Plavčak, 2016, diplomsko delo Opis: Po prvi svetovni vojni je postala najvplivnejša država na Balkanu novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je morala boriti za zaščito svojih meja zoper italijanski iredentizem na Jadranu in bolgarski revizionizem na vzhodu, zaradi česar se je še bolj nagibala k sodelovanju z drugimi balkanskimi državami. Velika nasprotja med balkanskimi državami so povzročili različni interesi evropskih velesil. Francija je poskušala Bolgarijo pritegniti v Malo antanto skupaj z Jugoslavijo in Romunijo, medtem ko se je Italija zavzemala za sklenitev trojnega pakta med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, z interesom, da bi oslabila francoski vpliv na Balkanu. Na podlagi vseh teh vidikov je bil začetek tridesetih let dvajsetega stoletja čas gibanja za sklenitev Balkanske zveze, s čimer bi odstranili vmešavanje velikih sil na to območje. Po pogajanjih na štirih balkanskih konferencah je bil 9. februarja 1934 podpisan štiričlanski Balkanski pakt, ki je ostal odprt tudi za Bolgarijo in Albanijo, da se priključita kasneje. Države podpisnice, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Romunija, so si s podpisom zagotovile varnost meja. S paktom so bili prav tako podpisani tudi dodatni protokoli, ki so podpisnice zavezovali, da so dolžne medsebojne asistence v primeru sovražnikovega napada na katerokoli članico. Podpis pakta je povzročil številne polemike in nesporazume tako na Balkanu kot tudi širše po Evropi.
Ključne besede: Evropa med obema svetovnima vojnama, jugovzhodna Evropa, Balkan, balkanske konference, Balkanski pakt, Balkanska zveza.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2299; Prenosov: 304
Celotno besedilo (962,67 KB) |
7. ZUNANJA TRGOVINA V JUGOVZHODNI EVROPIAna Vrečer, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Zunanja trgovina je trgovina med državami in je zelo pomembna in koristna za vse države. Države Jugovzhodne Evrope so skozi zgodovino šle preko mnogih sprememb, kar je vplivalo na njihov razvoj. V 90. letih 20. stoletja so države iz socialistične družbene ureditve prešle na demokratično. To so bile države na prehodu oziroma v tranziciji. Cilj je bil, da se uvede tržno gospodarstvo in privatizacija. Gre za gospodarsko manj razvite dežele, vendar se počasi in vztrajno razvijajo ter sledijo ostalim evropskim državam. Zunanja trgovina je zanje zelo pomembna, saj gre za relativno manjše države, ki vseh dobrin ne proizvedejo same in so tako odvisne od uvoza. Prav zaradi tega je skupna vrednost uvoza mnogo višja od skupne vrednosti izvoza. Preko zunanje trgovine so te države povezane s tujino. Analizirane države menjujejo s skoraj vsemi evropskimi državami, še posebej z Italijo, Nemčijo, Rusijo in sosednimi državami, ki so nekoč pripadale skupni državi Jugoslaviji.
Ključne besede: Zunanja trgovina, zakon komparativnih prednosti, Jugovzhodna Evropa, gospodarski kazalniki, izvoz, uvoz, trgovinski partnerji.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 1768; Prenosov: 214
Celotno besedilo (926,96 KB) |
8. |
9. |
