| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko delo
Veronika Mešić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Ključne besede: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (918,50 KB)

3.
Samoupravni komunalni sistem : letno in petletno poročilo
Marjan Brezovšek, 1985, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Prvi vtis pove veliko o človeku. Razgovor za službo, sklepanje novih poznanstev, sprejemni izpiti … Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s situacijo, v kateri je moral postaviti prvi vtis ali pa si je na podlagi njega ustvaril mnenje o nekom. Lahko rečemo, da vsak poskuša ugotoviti lastnosti drugega na podlagi informacij, ki so na voljo v določenem trenutku. Na primer na podlagi videza, hobijev, poznanstev, izobrazbe, kulture … si lahko ustvarimo neki okvirni profil, kamor postavimo osebo. Na neki način je vsak izmed nas na določeni točki postavljen v vlogo nekakšnega profilerja ali pa je profiliran. Policija si pri preiskovanju zločinov pomaga z različnimi postopki, med katere spada tudi profiliranje. V diplomskem delu smo se osredotočili na eno izmed tehnik profiliranja, ki se uporablja predvsem pri preiskovanju kaznivih dejanj, kjer je storilec neznan. Ta tehnika se imenuje geografsko profiliranje. Je dokaj sodobna tehnika profiliranja, ki med seboj povezuje serijska kriminalna dejanja. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti ter splošna uporabnost geografskega profila pri analizi kriminalnih dejanj. Pri tej tehniki profiliranja je v zadnjih desetletjih prišlo do napredka, k čemur je pripomogel razvoj tehnologije, interneta in programov na področju kartiranja zemljevidov. Da je geografski profil sploh možno izvesti, je pomembno imeti večje število že znanih kaznivih dejanj, ki jih je predvidoma storil isti storilec. Za lažje osredotočanje pri preiskovanju je pomembno tudi to, da prepoznamo, za kakšen tip storilca gre. To razberemo glede na njegovo gibanje po prostoru in tako lahko predvidevamo njegov naslednji korak. Večina ljudi, tudi storilcev, se počuti varneje v bližini svojega doma, saj tako operirajo na območju, ki ga poznajo in kjer imajo občutek varnosti. Z izvedbo geografskega profila odkrijemo najverjetnejšo možnost, kje se storilec nahaja oz. kje deluje. Za nastanek in obstoj geografskega profiliranja so pomembni zemljevidi, ki so danes s pomočjo tehnologije dokaj natančni in obsegajo velika območja. S pomočjo tehnologije in programov za ustvarjanje zemljevidov se lahko podatki nenehno izpopolnjujejo in tudi veliko hitreje ažurirajo, kot so se v preteklosti na mapah oz. kartah, torej na risanih zemljevidih. Danes najdemo že kar nekaj dobrih programov za kartiranje kriminala. Programi temeljijo na matematičnih funkcijah, ki določajo območje ogroženosti in vrnejo prikaz v večdimenzionalni sliki oz. zemljevidu. Da geografski profil nastane, je treba izpolniti več predpostavk. Uporaba in izvedba geografskega profila sta dokaj zapleteni in potrebujeta natančno in obsežno znanje izkušenih preiskovalcev kaznivih dejanj.  
Ključne besede: sociologija, samoupravljanje, komuna, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 300; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
Palestinsko vprašanje v kontekstu jugoslovanske zunanje politike
Jerneja Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Palestinsko krizno žarišče predstavlja eno najdlje trajajočih kriznih žarišč sodobne zgodovine. Judovsko-arabski spor, ki ga je zaznamovalo trčenje dveh nacionalizmov med 19. in 20. stoletjem, je od ustanovitve izraelske države leta 1948 prerasel v konflikt svetovnih razsežnosti. Britanska mandatna oblast, ki je v Palestini nastopila po prvi svetovni vojni in se obdržala do leta 1948, je v regiji prvotno varovala lastne strateške interese in se izkazala za neuspešnega mediatorja pri naraščajočih napetostih med Judi in Arabci. Po umiku britanskih mandatnih oblasti so vprašanje Palestine prevzeli Združeni narodi, ki so se v okviru posebne komisije UNSCOP s palestinskim vprašanjem ukvarjali od leta 1947. V poročilu UNSCOP-a sta bili predvideni dve rešitvi: delitev Palestine na dve državi in federativna ureditev. Jugoslavija, ki se je takrat že počasi uveljavljala na mednarodnem prizorišču, je zagovarjala slednjo, kar pa se ni uresničilo. Jugoslavija je pri reševanju palestinske problematike v okviru Gibanja neuvrščenih odigrala ključno vlogo. Po sporu z Informbirojem je pričela z lastno zunanjepolitično usmeritvijo, ki se je odražala predvsem pri reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja.
Ključne besede: Bližnji vzhod, Palestina, Izrael, palestinski konflikt, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 459; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov
Borut Krog, 2020, magistrsko delo

Opis: Slovenija je med drugo svetovno vojno kot članica Kraljevine Jugoslavije pristopila k trojnemu paktu, kar je kljub temu ni obranilo napada s strani Nemčije. Aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano, okupatorji pa so si ga razdelili na tri dele. Italiji je pripadla ljubljanska pokrajina, Štajerska in Gorenjska sta pripadli Nemčiji, Prekmurje pa Madžarski. Kot odgovor je bila že aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je začela z oboroženim bojem proti okupatorjem. Osvobodilna fronta je narodnoosvobodilni boj postopoma spreobrnila v socialistično revolucijo, prav tako pa pomembno vplivala na priključitev Slovenije v okvir federativne Jugoslavije. Po krizi v osemdesetih letih so zahteve po neodvisnosti postajale del vsakdana, k čemur so pripomogla tudi množična občila. Prve demokratične volitve, sprejetje ustavnih sprememb in sprejetje Deklaracije o suverenosti države so bili eni izmed prvih korakov na poti do samostojnosti. Referendum o neodvisnosti in razglasitev neodvisnosti sta pomenila, da je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini prvič dobil samostojno in lastno državo. A na tej poti so Sloveniji stale JLA, Jugoslavija in mednarodna skupnost.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, vojna, DEMOS, osamosvojitev, mednarodno priznanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 470; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

6.
Organi za notranje zadeve v času družbenih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji ter v akciji "Sever"
Branimir Bračko, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, organi za notranje zadeve, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno v DKUM: 21.05.2020; Ogledov: 724; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (362,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zgodovinske okoliščine, v katerih je bil preprečen "miting resnice" v Ljubljani
Božo Repe, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, nacionalizmi, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno v DKUM: 21.05.2020; Ogledov: 579; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (364,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Razvoj i aktualne tendencije pedagogije i školstva na području nekadašnje Jugoslavije
2020, zbornik

Opis: Prošlo je gotovo deset godina otkako je Odjel za pedagogiju Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Mariboru inicirao projektnu suradnju na području komparativne pedagogije i povijesti pedagoških ideja i obrazovanja u regiji. Formirao se tim znanstvenika iz zemalja bivše Jugoslavije (nažalost, nismo uspjeli uključiti i Kosovo) koji je tijekom niza godina proveo nekoliko zajedničkih projekata. Ova monografija donosi analize s tri tematska područja: 1) Razvoj obrazovanja učitelja u bivšoj Jugoslaviji, 2) Školstvo i pedagogija u bivšoj Jugoslaviji za vrijeme socijalizma i 3) Pedagogija u bivšoj Jugoslaviji između prošlosti i sadašnjosti. Riječ je o tekstovima predstavljenim na simpozijima i objavljenim na engleskom i slovenskom jeziku. Prijevodom na hrvatski želimo osigurati široku dostupnost stručnoj javnosti i studentima pedagoških studija na sveučilištima u zemljama bivše Jugoslavije.
Ključne besede: obrazovanje učitelja i nastavnika, socijalizam, školski sistem, Jugoslavija, povijest pedagogije
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1071; Prenosov: 80
URL Povezava na datoteko

9.
Služba državne varnosti in njeno spremljanje britanske obveščevalne službe v Socialistični republiki Sloveniji
Tadeja Melanšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi je obravnavano spremljanje delovanja britanske obveščevalne službe na ozemlju nekdanje SR Slovenije med letoma 1966 in 1988 s strani slovenske Službe državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razumevanja teme je najprej predstavljena zgodovina obeh varnostno-obveščevalnih služb. Pri tem je izpostavljena zgodovina jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe, s poudarkom na njeni organizaciji v SR Sloveniji. Podrobneje je v magistrski nalogi predstavljen njen razvoj iz Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) v Upravo državne varnosti (UDV) in naposled reorganizacijo slednje v SDV. V nalogi so podrobneje opisane tudi metode, sredstva in organizacijska struktura slovenske SDV. Pregledu zgodovin obeh obveščevalnih služb in njuni primerjavi sledi osrednji del magistrske naloge: analiza spremljanja britanske obveščevalne službe s strani slovenske SDV. V tem delu je predstavljeno tudi spremljanje britanskih državljanov v SR Sloveniji. Obravnavana tematika je v slovenskem zgodovinopisju še povsem neraziskana.
Ključne besede: Služba državne varnosti (SDV), britanske obveščevalne službe, obveščevalne službe, Jugoslavija, Socialistična republika (SR) Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1103; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja
Boštjan Jus, 2018, magistrsko delo

Opis: Želja po osamosvojitvi se je pojavila že kmalu po 2. svetovni vojni, nato pa je iz leta v leto samo naraščala. Kriza, ki je usodno odločala o takratni odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije, pa je trajala med letoma 1981 in 1989. To je bilo obdobje velikih sprememb znotraj Jugoslavije. Na oblast so se povzpele znane osebnosti, kot so Milošević, Tuđman, Kučan, ki so ob pomoči drugih politikov v Jugoslaviji vplivali na dokončen razpad velike federacije. Nekateri so si želeli nekdanjo skupno državo zgolj preoblikovati, drugi pa so si vztrajno prizadevali za osvoboditev in odcepitev lastne države. Milan Kučan je imel kot predsednik predsedstva najtežjo politično funkcijo v Sloveniji. S pomočjo drugih politikov, kot so Janša, Bučar, Drnovšek, Peterle in Pučnik, je sprejemal pomembne odločitve, hkrati pa si je zelo želel ohraniti miren odnos z drugimi republikami Jugoslavije. Sprva se je zavzemal za enaka stališča kot Marković, torej zgolj za preoblikovanje Jugoslavije in ne odcepitev od nje, vendar so razmere privedle do tega, da je svoje mnenje čez čas tudi spremenil. Z odločnostjo in prizadevnostjo si je pridobil status najbolj odgovornega voditelja osamosvojitvene politike. Tuđman kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Hrvaške pa je s slovenskimi politiki, predvsem s Kučanom, zelo dobro sodeloval in se zavzemal za enaka stališča vse do prihoda vojakov JLA na slovensko ozemlje. Milošević kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Srbije je svojo državo dobro vodil in si s tem tudi hitro pridobil naklonjenost svojega naroda. Njegov največji cilj je bil vzpostavitev Srbije kot najmočnejše države v Jugoslaviji. Zaradi nenehnih sporov, do katerih je prihajal z vsemi državami Jugoslavije, pa mu tega cilja ni uspelo uresničiti. Ob odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije je Kučan Miloševića videl kot glavnega krivca za vso jugoslovansko krizo. Vsekakor za noben spor ni kriv samo en človek, zato je pomembno, da za presojo spoznamo celotno zgodbo vsake osebnosti posebej in na koncu sami presodimo ter si ustvarimo svoje mnenje o usodi Slovenije in razpadu Jugoslavije.
Ključne besede: Osamosvojitvena vojna, Jugoslavija, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jože Pučnik, Franjo Tuđman, Slobodan Milošević, Ante Marković.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2019; Ogledov: 894; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici