1. Duhovščina kot politično nelojalni element : sodni pregoni v mariborskem okrožju med obema vojnamaJanja Hojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskava na podlagi sodnih spisov mariborskega okrožja iz obdobja med obema vojnama analizira vlogo katoliške duhovščine kot politično nelojalnega elementa v očeh oblasti Kraljevine SHS, pozneje Jugoslavije. Čeprav duhovniki formalno niso bili politični funkcionarji, so njihovi izjave in dejanja pogosto presegali okvir verskega oznanjevanja in bili razumljeni kot neposreden politični komentar. Kritike kralja, državnih praznikov in jugoslovanskega unitarizma, podpora dr. Antonu Korošcu v času njegovih napetih odnosov z beograjsko vlado, konflikti s Sokolom kot simbolom državne lojalnosti ter simpatije do prepovedanih Orlov so bile v sodnih spisih obravnavane kot izrazi politične nelojalnosti. Analiza kaže, da so bili duhovniki zaradi svoje moralne avtoritete in vpliva na vernike obravnavani strožje kot drugi izobraženci. Medtem ko so bile nepremišljene izjave laikov pogosto spregledane ali kaznovane mileje, so se podobne izjave duhovnikov obravnavale kot resna grožnja državni enotnosti. Sodna praksa je bila sicer ambivalentna – od zapornih kazni do pogojnih obsodb –, a je razkrivala trajno sumničavost režima do Cerkve kot potencialno opozicijske sile. Študija tako potrjuje tezo, da je bila duhovščina zaradi razpetosti med cerkvenim pravom in državnimi zakoni specifičen izobraženski sloj, ki je pred sodišča prihajal pogosteje kot druge skupine. Sodni spisi so odraz tega konflikta, saj razkrivajo, kako so prižnice, verouk in celo gostilniški pogovori postajali prostori, kjer se je oblikoval odpor proti jugoslovanski državni ideologiji.
Ključne besede: duhovščina, politična nelojalnost, Kraljevina Jugoslavija, Maribor, sodni spisi, Sokoli, Orli, Anton Korošec, verski spori
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (476,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pregled francoskih virov o nacionalnem vprašanju Jugoslavije v 80. letih 20. stoletjaKaja Mujdrica, Gorazd Bajc, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: Glavni namen prispevka je prikazati pregled francoskega gradiva za preučevanje nacionalnega vprašanja Jugoslavije v 80. letih 20. stoletja in problematiko njegove dostopnosti. Pri tem je poseben poudarek namenjen neobjavljenemu gradivu, ki ga hranita francoska diplomatska arhiva Ministrstva za zunanje zadeve v Nantesu in La Courneuvu ter državni arhiv v Pierrefitte-sur-Seine, v Parizu. Avtorja izpostavita tudi za naslovno tematiko relevantne francoske objavljene vire: dnevniške in spominske zapise, časopisje, spletno gradivo. Ugotavljata, da je gradiva precej, da je sistematično organizirano in dobro ohranjeno.
Ključne besede: zgodovina Jugoslavije, Francija, Jugoslavija, nacionalno vprašanje, diplomacija, neobjavljeni viri, objavljeni viri
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (712,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Plakat na Slovenskem med letoma 1945 in 1952 : analiza primerov iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Univerzitetne knjižnice MariborŽana Plejić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen plakat kot nosilec političnopropagandnih, športnih in tržnih vsebin, pri čemer je največ pozornosti namenjene analizi posameznih plakatov, ki so nastali na Slovenskem med letoma 1945 in 1952. Magistrsko delo se ukvarja z analizo izbranih primerov plakatov iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Univerzitetne knjižnice Maribor, ki so nastali med letoma 1945 in 1952. Namen magistrskega dela je opisati zgodovinske okoliščine, v katerih so plakati nastali ter analizirati njihov vpliv na vsebino. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, do kolikšne mere so se plakati, nastali na Slovenskem med letoma 1945 in 1952 držali socialističnega realizma, kakšne so bile glavne značilnosti socialističnega realizma pri nas in kateri so bili najpogostejši motivi, ki so se pojavljali. Prvi vsebinski sklop predstavlja analizo razvoja plakata v Evropi, ki je ključna za razumevanje njegove družbene ter politične vloge v obravnavanem obdobju. V tem sklopu bo predstavljen tudi socialistični realizem na Slovenskem ter v slovenski likovni umetnosti, kar je neposredno povezano z drugim vsebinskim sklopom, ki se osredotoča na analizo izbranih primerov plakatov.
Ključne besede: Plakati, Jugoslavija, Slovenija, volilni plakati, tržni plakati, športni plakati, mobilizacijski plakati
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (13,95 MB) |
4. Prispevek k poznavanju represije novih oblasti v Prekmurju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. Zunanja politika kneza Pavla : jugoslovansko približevanje Nemčiji in Italiji v tridesetih letih 20. stoletjaŽana Plejić, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana zunanja politika kneza Pavla Karađorđevića, ki je leta 1934 po atentatu na kralja Aleksandra prevzel funkcijo regenta mladoletnega Petra II. Karađorđevića. Knez Pavle je skupaj z dr. Ivom Perovićem in dr. Radenkom Stankovićem postal eden izmed treh regentov, vendar je bil on tisti, ki je dejansko vodil državo. Njegova zunanja politika je slonela na izboljševanju odnosov z Nemčijo in Italijo, kar je bilo velikokrat v nasprotju z njegovimi osebnimi prepričanji, saj je bil sam probritansko usmerjen. Poseben poudarek v magistrskem delu je na njegovem odnosu in delovanju do Nemčije in Italije. Naloga bo vsebinsko razdeljena na dva večja sklopa.
Prvi sklop se osredotoča na čas, ko je funkcijo ministrskega predsednika in zunanjega ministra zasedal pronemško usmerjeni Milan Stojadinović, ki je odnose z Italijo pripeljal do najbolj pozitivne točke v času regentstva kneza Pavla, kar se najbolje odraža v podpisu pakta Ciano-Stojadinović. Drugi vsebinski sklop pa se bo osredotočal na čas, ko je bil ministrski predsednik Dragiša Cvetković ter zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković. Ta čas so zaznamovali predvsem druga svetovna vojna ter Pavlovi poskusi Kraljevini Jugoslaviji zagotoviti nevtralnost, vendar je Jugoslavija 25. marca 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu. Ob pisanju naloge je bilo analizirano pisanje
slovenskega konservativnega časnika Slovenec ter liberalnih časnikov Jutro ter Slovenski narod ter primarni objavljeni viri, ki jih hrani digitalni arhiv Združenih narodov. Analizirani so bili tudi objavljeni viri Yugoslavia, Political diaries 1918−1965 urednika Roberta Jarmana.
Ključne besede: Knez Pavle, Karađorđević, Kraljevina Jugoslavija, Italija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko deloAne Marie Herceg, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 20; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,52 MB) |
8. Med krono in evromAlbin Gradišnik, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,86 MB) |
9. Nadzor slovenske intelektualne "opozicije" s strani Službe državne varnosti v osemdesetih letih : doktorska disertacijaAna Šela, 2022, doktorska disertacija Opis: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pregled dogajanja na slovenski kritiški intelektualni in kulturni sceni v osemdesetih letih 20. stoletja v luči poročil, analiz in informacij republiške SDV, hkrati pa predstavi tudi nastanek in organizacijo ter reorganizacijo službe, njena glavna področja delovanja ter metodologijo, ki jo je pri izvrševanju svojih nalog uporabljala.
Ključne besede: Služba državne varnosti, osemdeseta leta, Jugoslavija, intelektualna 'opozicija', kritiški tisk
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,26 MB) |
10. Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 403
Celotno besedilo (1,37 MB) |
