| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODOBA ZGODOVINE JUDOVSTVA V ČASU JOŽEFA FLAVIJA
Mojca Fingušt, 2010, diplomsko delo

Opis: Judovska zgodovina že sama po sebi predstavlja nekaj mističnega, neraziskanega. Še posebej, ko je govora o judovski zgodovini 1. stoletja n. š. Glavni namen diplomske naloge je analizirati judovsko zgodovino tega časa predvsem na področju rimske province Judeje ter predstaviti razvoj judovstva skozi oči sodobnika, judovskega zgodovinarja in pisatelja, Jožefa Flavija. Današnje območje Palestine je bilo v začetku 1. stoletja n. š. samostojna judovska država, ki pa je bila kmalu vključena v Rimsko cesarstvo. Judje so tako izgubili naprej teritorialno neodvisnost, sčasoma pa so bili podvrženi še kulturni, gospodarski in verski nadvladi Rimljanov. Glavni vir za preučevanje tega obdobja judovske zgodovine so dela judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Flavij pa ni bil samo judovski zgodovinar in pisatelj; bil je poveljnik judovske vojske v Galileji v velikem judovskem uporu v letih 66—73, ki je bil med uporom zajet in je tudi nastopil v vlogi tolmača pri rimskem cesarju Vespazijanu. Pod pokroviteljstvom flavijske dinastije je v Rimu napisal štiri dela, v katerih opisuje zgodovino judovstva do konca velikega upora leta 73. Njegova dela tako predstavljajo temeljni vir za preučevanje judovske zgodovine na področju Judeje in bližnjih območij v 1. stoletju n. š.
Ključne besede: Judovstvo, Jožef Flavij, 1. stoletje n. š., judovski upor, judovska zgodovina
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2223; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (887,71 KB)

2.
Vpliv verske prakse na zdravje ljudi
Kornelija Kristina Petak, 2012, diplomsko delo

Opis: Poznavanje različnih religij, in njihovih stališč do zdravja omogoča zdravstvenim delavcem lažje komuniciranje s pacienti ter pripomore k njihovi celostni obravnavi. Namen diplomskega dela je predstaviti odnos islama, judovstva in krščanstva do zdravega življenjskega sloga ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo prakse teh religij na zdravje ljudi. Diplomsko delo je teoretično, uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pregledom domače in tuje literature, dostopnih elektronskih virov ter rezultatov različnih raziskav smo ugotovili, da imajo največji vpliv na zdravje ljudi verske prakse, ki vključujejo v svoje delovanje tudi ozaveščanje o škodljivosti alkohola, tobaka in svinjine ter prednostih vegetarijanskega načina prehranjevanja. Ugotovili smo tudi, da obstajajo verske skupnosti, kot so krščanska adventistična cerkev, mormonska cerkev ter posamezne judovske ustanove, ki si še posebno prizadevajo za zdrav življenjski slog in promovirajo zdravje. Sklepamo lahko, da nekatere verske prakse v islamu, judovstvu in krščanstvu pozitivno vplivajo na zdravje pripadnikov teh religij. Ta vpliv bi bil še večji, če bi pripadniki teh religij dosledno upoštevali načela zdravega življenjskega sloga.
Ključne besede: zdravje, življenjski slog, vpliv, islam, judovstvo, krščanstvo
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 907; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (441,80 KB)

3.
HAZARI - POZABLJENO ˝JUDOVSKO˝ LJUDSTVO
Mojca Vernik, 2013, diplomsko delo

Opis: Hazari so bili srednjeveško polnomadsko ljudstvo turškega izvora, ki so se v času od 7. do 11. stoletja naselili na področju današnje zahodne Rusije, vzhodne Ukrajine, Azerbajdţana in delih Gruzije. Bili so ena izmed najnaprednejših civilizacij in so predstavljali vez med islamski nomadskimi ljudstvi in Bizantinskim cesarstvom. V diplomski nalogi je kronološko predstavljen čas pred nastankom hazarske drţave, čas obstoja, njene politične in gospodarske značilnosti. Poseben poudarek naloge je namenjen najpomembnejšemu dogodku v kratkem obstoju te drţave – sprejetju judovstva kot drţavne vere.
Ključne besede: Hazari, judovstvo, Bizantinsko cesarstvo, islam, vzhodna Evropa.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1051; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (834,09 KB)

4.
Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni
Sašo Pleteršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema moje diplomske naloge je Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni. Dogajanje na tem področju je bilo v zgodovini zelo razgibano, kar je opazno še danes. V nalogi poskušam prikazati dogajanje po končani prvi svetovni vojni tudi s pomočjo zgodovine, saj je bilo to zelo pestro že od pojava prvih civilizacij in islama, ki je pustil v zgodovini Bližnjega vzhoda največji pečat. Nenehno so se ponavljale napetosti v religiji med šiiti in suniti, ki so večinoma prerasle v vojne. Tako je bilo tudi v obravnavanem obdobju, kjer se verskim vzrokom pridružijo še judovski dejavnik in zahodne velesile, ki so zaradi lastnih interesov ta nasprotja krepile do te mere, da je v današnjem času območje Bližnjega vzhoda ena od najbolj nemirnih regij.
Ključne besede: Bližnji vzhod, islam, judovstvo, šiiti, suniti, vojne
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 448; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici