1. Učinki korejskega vala na kulturno afiniteto in glasbeni turizem: primer globalnega popkulturnega fenomena BTS : primer globalnega popkulturnega fenomena BTSManca Šibal, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskovali učinke korejskega vala na kulturno afiniteto in glasbeni turizem med slovensko mladino, za primer smo vzeli korejsko fantovsko skupino BTS. S ciljem osvetliti povezavo med turizmom, glasbo in kulturo, v teoretičnem delu sprva opredelimo glasbeni turizem kot obliko popkulturnega turizma, vpliv globalizacije in medijev na medkulturne stike, koncept kulturne afinitete ter korejski val, v okviru katerega se posvetimo predstavitvi skupine BTS in njenemu delovanju. Empirični del je obsegal dve raziskavi. S kvalitativno tematsko analizo smo analizirali tri oddaje skupine BTS (Run BTS, BTS In The Soop ter Bon Voyage), da bi pojasnili, kako skupina prek svojih medijskih tekstov reprezentira južnokorejsko kulturo in vedenjske vzorce oboževalcem. Identificirali smo štiri prevladujoče teme oz. kategorije korejskih elementov (hrana, igre, kulturni artefakti in komunikacija) in poudarili, da lahko oboževalci na podlagi opaženih elementov na zabaven način spoznavajo tujo kulturo in ob tem podpirajo skupino. V drugem, kvantitativnem delu raziskovanja pa smo opravili anketo, v kateri nas je zanimalo, ali se slovenski oboževalci BTS razlikujejo od neoboževalcev v kulturni afiniteti, poznavanju južnokorejske kulture ter v želji po obisku Južne Koreje. Ugotavljamo, da oboževalci BTS bolje poznajo južnokorejsko kulturo, se zanjo bolj zanimajo in imajo večjo željo po obisku destinacije kot neoboževalci, med katerimi pa prav tako obstaja nekaj zanimanja.
Ključne besede: popkulturni turizem, glasbeni turizem, kultura, kulturna afiniteta, globalizacija, korejski val, BTS, Južna Koreja.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 684; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (3,16 MB) |
2. Analiza poslovnih kultur Južne Koreje in Južne Afrike s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikovMelani Stojnšek, 2021, diplomsko delo Opis: V času globalizacije vedno več podjetij postaja globalnih. Vedno več je novih distribucijskih poti in trgov, na katerih lahko poslujemo. Če želijo podjetja poslovati na tujih trgih in svoje prodajne ali nabavne trge razširiti, je neizogibno poznavanje poslovnih kultur teh trgov. Vsaka kultura se razlikuje od druge, kar privede do kulturnih razlik. V mednarodnem poslovanju morajo biti poslovneži občutljivi na prepoznavanje teh kulturnih razlik. Kakršnakoli napaka, narejena zaradi pomanjkljivega poznavanja tuje kulture oziroma načina poslovanja na tujem trgu, je lahko odločilna. Dobra pripravljenost in poučenost o kulturi tuje države predstavlja konkurenčno prednost podjetja.
V diplomskem projektu raziskujemo elemente in pomen poznavanja kulture tuje države za mednarodno poslovanje. Osredotočamo se na poslovni kulturi Južne Koreje in Južne Afrike. Proučujemo posebnosti teh dveh poslovnih kultur s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikov. Najprej izbrani državi na kratko predstavimo, nato pa se osredotočamo na njuni poslovni kulturi, vključno z načini sklepanja poslov in posebnostmi v poslovanju ter medsebojnem komuniciranju. V zadnjem poglavju opisujemo obstoječe sodelovanje in možnosti nadaljnjega povezovanja obeh izbranih držav s Slovenijo. Izbrani državi in njuni kulturi se medsebojno znatno razlikujeta, nobena izmed obravnavanih kultur tako ni podobna slovenski, zato je še toliko pomembnejše, da se s ciljem uspešnega sodelovanja z eno ali drugo državo slovenski mednarodni tržniki seznanijo s posebnostmi južnokorejske in južnoafriške poslovne kulture, njihovega načina poslovanja, vedenja, poslovnega bontona, komuniciranja ter se pripravijo na ustrezno odzivanje in morebitno potrebno prilagajanje.
Ključne besede: poslovna kultura, mednarodno poslovanje, Južna Koreja, Južna Afrika, poslovanje s Slovenijo
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 755; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,46 MB) |
3. Izzivi in priložnosti vstopa podjetij na izbrane hitro rastoče trge v vzhodni in jugovzhodni azijiKlemen Korpar, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo analizirali poslovno okolje Južne Koreje, Tajske in Indonezije. Ker je svet v današnjem času tako mednarodno prepleten, je za podjetja ključnega pomena, da širijo svoje dejavnosti in zmogljivosti ter s tem dosegajo višje dobičke. Vsako podjetje želi dosegati ekonomije obsega in s tem je pomembno, da širi svoje dejavnosti na tuje trge in pri tem sprejeti ključne odločitve, kateri trgi so za njih perspektivni.
Obstaja več različnih vrst analiz poslovnega okolja in mi smo se odločili, da analiziramo gospodarstva po PEST analizi. Na začetku smo obravnavali pojem in pomen analize poslovnega okolja ter njegove dimenzije. Predstavili smo tudi karakteristike hitro rastočih trgov in kakšne priložnosti le-ti predstavljajo. V prvem delu empiričnega dela smo naredili analizo poslovnega okolja posameznega izbranega gospodarstva. V analizi poslovnega okolja smo zajeli politično okolje, ekonomsko okolje, kulturno okolje in tehnološko okolje. V vsaki izmed dimenzij poslovnega okolja, ki smo jih obravnavali, smo predstavili in analizirali ključne aspekte. V zadnjem delu magistrskega dela smo napravili še primerjalno analizo med izbranimi gospodarstvi in Slovenijo po posameznih dimenzijah poslovnega okolja ter si tako ustvarili realnejšo siko trenutne situacije in obete za prihodnost.
Z analizo smo želeli dokazati, da je politično okolje najmanj privlačno in tvegano na Tajskem, da je zaradi visoke stopnje razvitosti ekonomsko okolje v Južni Koreji najmanj privlačno za slovenske izvoznike in investitorje, ter da indonezijska kultura zahteva največjo zahtevnost prilagajanja za izvoznike iz Zahodnega sveta.
Ključne besede: poslovno okolje, analiza, mednarodna poslovanje, Južna Koreja, Tajska, Indonezija.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 816; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. PRIMERJALNA ANALIZA MEDKULTURNIH RAZLIK V POSLOVNEM KOMUNICIRANJU V JUŽNI KOREJI IN NA TAJVANUDaniel Lang, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobnem poslovnem okolju, v katerem podjetja vsakodnevno prihajajo v stik z drugimi kulturami, je uspeh lahko v veliki meri odvisen od razumevanja kulturnih razlik, zato medkulturna kompetenca menedžerjev predstavlja nezanemarljivo konkurenčno prednost podjetij. Pogoji za to pa so poznavanje sestavin kulture, zavedanje o lastnem kulturnem kontekstu ter sprejemanje in odprtost do medkulturnih razlik.
Temeljni cilji diplomskega dela so bili poudariti pomen medkulturne kompetence, raziskati kulturi Južne Koreje in Tajvana ter primerjalno analizirati poslovno komuniciranje v obeh kulturah. V ta namen smo najprej opredelili kulturo in njene sestavine, predstavili temeljne modele ocenjevanja medkulturnih razlik, proučili dimenzije komunikacije in opisali proces razvoja medkulturne kompetence.
Ključni izsledek diplomskega dela je, da kljub nekaterim skupnim značilnostim Južne Koreje in Tajvana obstajajo razlike med njunima kulturama, ki se med drugim odražajo tudi v poslovnem komuniciranju v obeh državah.
Ključne besede: kultura, vrednote, medkulturna kompetenca, verbalno in neverbalno komuniciranje, konfucionizem, Južna Koreja, Tajvan
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1679; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. PRIMERJALNA ANALIZA ŠVEDSKE, JUŽNO-KOREJSKE IN ČILSKE POSLOVNE KULTUREBoštjan Oder, 2014, diplomsko delo Opis: Zaradi vse večje globalizacije trga smo prisiljeni poslovati tudi izven naših meja in se ob tem srečevati s tujimi kulturami, zato je poznavanje tujih poslovnih kultur in njihovih načinov poslovanja izjemno pomembno. S tovrstnim poznavanjem si namreč lahko pri poslovanju ustvarimo določeno prednost oziroma zaradi nepoznavanja vsaj ne zmanjšamo svojega poslovnega uspeha.
V diplomskem seminarju smo raziskali teorijo kulture, različne modele medkulturnih razlik in tri izbrane poslovne kulture s treh različnih celin – Evrope, Azije in Latinske Amerike, na katerih smo opravili tudi primerjalno analizo.
Cilj diplomskega seminarja je bil analizirati kulturo kot eno izmed pomembnih dimenzij mednarodnega poslovnega okolja, raziskati tri različne poslovne kulture ter jih primerjati med seboj. Namen je bil prikazati pomembnost poznavanja kulture v mednarodnem poslovanju, odkriti razlike ali podobnosti izbranih poslovnih kultur in prikazati načine, kako se z njimi soočiti.
Diplomski seminar smo začeli s podrobno opredelitvijo kulture, tj. definicijo, prešli na plasti kulture, nadaljevali pa z njenimi elementi in vplivom na mednarodno poslovanje. Predstavili smo še tri najbolj znane modele medkulturnih razlik.
V nadaljevanju smo podrobneje opisali poslovno kulturo Švedske, Južne Koreje in Čila. Potem ko smo se temeljito seznanili s poslovnimi kulturami izbranih držav, smo lahko opravili primerjalno analizo njihovih kultur. Na koncu smo predstavili še, kako so, glede na prej omenjene modele kulturnih dimenzij, izbrane poslovne kulture opredeljene. S tem smo pridobili še dodatno primerjavo izbranih kultur.
Ugotovili smo, da ima kultura odločilen vpliv na mednarodno poslovanje, saj narekuje njegov celoten proces – od prvega srečanja do zaključnih pogajanj. Zato je pomembno, da, preden se podamo v posel s katerokoli državo, temeljito preučimo njeno poslovno kulturo, saj bi lahko sicer že z majhno napako poželi poslovni neuspeh. Skozi primerjalno analizo smo spoznali, da, čeprav so si na prvi pogled poslovna kultura Švedske, Južne Koreje in Čila različne, imajo tudi kar nekaj podobnosti. Ugotovili smo, da se torej obravnavane poslovne kulture kljub različni geografski legi vendarle ne razlikujejo tako zelo, kot smo to predvidevali na začetku.
Ključne besede: poslovna kultura, Švedska, Južna Koreja, Čile, primerjalna analiza, modeli medkulturnih razlik.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2015; Ogledov: 1953; Prenosov: 239
Celotno besedilo (800,07 KB) |
6. POSLOVNA POGAJANJA S KOREJSKIMI DOBAVITELJILiljana Hauc, 2013, magistrsko delo Opis: Pogajanja danes srečamo na vsakem koraku, bodisi v zasebnem življenju, bodisi tudi v poslovnem svetu. Vstop v EU, globalizacija in želja po rasti in vključevanju podjetij na mednarodni trg je povzročila, da so podjetja pričela poslovno sodelovati tudi s tujimi poslovnimi partnerji, kar je posledično privedlo do izrednega napredka na področju pogajalskih tehnik in taktik. Ne glede na to, ali se podjetja pogajajo s slovenskimi partnerji ali poslovno sodelujejo s tujimi, je pomembno le nekaj. Pogajanja moramo znati dobro načrtovati, izuriti moramo naše pogajalske tehnike in se znati prilagoditi različnim vrstam pogajalcev. Poslovanje podjetij je odvisno predvsem od uspešnosti na poslovnih pogajanjih, saj prav pogajanja predstavljajo eno izmed najpomembnejših znanj v globalnem poslovnem svetu. Podjetja, ki sodelujejo s tujimi partnerji se morajo zavedati kulturne razsežnosti in svojo pozornost nameniti pripravam na medkulturna pogajanja, torej na pogajanja s poslovnimi partnerji, ki izhajajo iz drugačnega okolja in ki so prevzeli druge navade, kulturo in običaje.
Ključne besede: medkulturna pogajanja, Južna Koreja, pogajalske tehnike, Slovenija, kulturne razlike
Objavljeno v DKUM: 18.10.2013; Ogledov: 3299; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Industry policy in Taiwan and Korea in the 1980s : winning with the marketHeather Smith, razvojna raziskava Ključne besede: industrijska politika, ekonomski razvoj, konkurenčnost, Tajvan, Južna Koreja, vlada, gospodarska rast, trajnostni razvoj, trg, industrializacija, produktivnost, revizija, spremembe, Azija, krize
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1385; Prenosov: 79
 Povezava na celotno besedilo |
8. BONG JOON-HO IN SODOBNI JUŽNOKOREJSKI FILMMatej Robar, 2011, diplomsko delo Opis: Južnokorejska filmska industrija je med leti 1999 in 2005 doživela izjemen komercialni razvoj, v letih 2007 in 2008 pa se je znašla v globoki recesiji. Diplomsko delo obravnava zgodovino južnokorejske kinematografije in glavne vzroke, ki so pripeljali do njenega nezavidljivega položaja v začetku 90. let 20. stoletja. Nadalje se v delu ugotavlja, kako se je v času nove korejske kinematografije spremenila južnokorejska filmska industrija in kako južnokorejski film. Na podlagi avtorske teorije, je v diplomskem delu zajeta analiza filmov Bong Joon-hoja, enega najbolj priznanih režiserjev sodobnega južnokorejskega filma.
Ključne besede: nova korejska kinematografija, Bong Joon-ho, avtorska teorija, Južna Koreja, filmska zakonodaja, chaebol, korejski val
Objavljeno v DKUM: 13.05.2011; Ogledov: 11665; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,06 MB) |
9. Razumevanje političnega in kulturnega okolja kot dejavnika uspešnosti izvoza na primeru Severne Koreje : diplomsko deloStanka Majcenovič, 2004, diplomsko delo Ključne besede: kultura podjetja, poslovno okolje, Severna Koreja, medkulturna komunikacija, kultura, mednarodni ekonomski odnosi, Južna Koreja, mednarodno podjetje, Slovenija, mednarodno ekonomsko sodelovanje, priložnosti, mednarodno poslovanje, gospodarski položaj, izvoz
Objavljeno v DKUM: 03.10.2007; Ogledov: 3242; Prenosov: 343
Celotno besedilo (618,17 KB) |
10. Mednarodna distribucijska pogodba v Evropski uniji - primer podjetja Intrade d.o.o. : diplomsko deloKatja Janežič, 2006, diplomsko delo Ključne besede: distribucija, storitve, kupoprodaja, pravna ureditev, mednarodne pogodbe, mednarodni sporazumi, sporazumi, poslovno okolje, trgovinske pogodbe, teorija, promocija, logistika, avdiovizualna sredstva, elektronska industrija, proizvodi, primeri, case study, Južna Koreja, Evropska unija, Slovenija, organiziranost, nabavna politika, blagovni promet, blago, blagovne znamke, konkurenčnost, uvoz, carine, carinski postopek, podjetje, pospeševanje prodaje, prodaja
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 4110; Prenosov: 1488
Celotno besedilo (1,47 MB) |
