| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019
Blaž Lesjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Ključne besede: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 394; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici