| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2536; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

4.
JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK
Danijel Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: Jugoslavija in Sovjetska zveza nista vzdrževali diplomatskih stikov do 40-ih letih 20. stoletja, nato jih je v vzpostavitev le-teh prisilila fašistična nevarnost. Obdobje druge svetovne vojne je bilo v jugoslovansko-sovjetskih odnosih zaznamovano s skupnim prizadevanjem za poraz fašističnih okupatorjev kot dokončnim razkolom med vladama zaradi mednarodne politične afirmacije partizanskega odporniškega gibanja in sovjetskega priznanja nove komunistične oblasti v Jugoslaviji. Povojno obdobje je bilo v odnosih med državama zaznamovano z visoko donečimi izjavami o nerazdružljivem bratstvu in zavezništvu dveh komunističnih držav kot zasledovanju lastnih interesov v mednarodni politiki nespornih vodij obeh držav, t. j. Josipa Broza Tita in Josipa Stalina. Sovjetski poizkusi podrediti si majhno komunistično državo na Balkanu oz. omejiti njeno samovoljno zunanjo politiko niso dali uspehov in so nazadnje privedli do izključitve Jugoslavije oz. jugoslovanske partije iz informacijskega biroja devetih komunističnih držav oz. Informbiroja junija 1948. Informbirojevski spor je nedvomno zaznamoval naslednjo etapo v odnosih med državama, in sicer ga je določal politični in ideološki antagonizem, ki se je kazal v raznih oblikah sovjetskih pritiskov na Jugoslavijo. Tako je bila slednja izpostavljena silnemu propagandnemu napadu, gospodarskemu pritisku in vojaškim izzivanjem, ki so jo prisilili k tesnejšim odnosom z zahodnimi kapitalističnimi državami. Previdno otoplitev v odnosih je naznanila šele Stalinova smrt marca 1953.
Ključne besede: Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunizem, politični odnosi, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 3099; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (954,33 KB)

5.
PARLAMENTARNE VOLITVE V PREKMURJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA
Robert Ficko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam parlamentarne volitve v Prekmurju med svetovnima vojnama. Prekmurci so se leta 1919 po 900 letih Ogrske oblasti znašli v novi državi. Nova država pa jim je prinesla tudi večstrankarski sistem in volitve v parlament. Značilna za Prekmurje je bila, bolj kot v ostali Sloveniji, verska in nacionalna pestrost, ki sta pustili svoj pečat tudi na volitvah. Značilnost prvih volitev je bila sorazmerno nizka volilna udeležba, saj Prekmurci še niso bili ravno politično ozaveščeni. Zmago na volitvah je odnesel katoliški tabor s Slovensko ljudsko stranko in svojimi zahtevami po avtonomiji. Prekmurci so dolga leta živeli po krščanskih načelih in tako so tudi najbolj zaupali stranki, ki jim je bila najbližja. Z večanjem števila strank na nadaljnjih volitvah se je večala tudi volilna udeležba. Politična nezrelost in mamljive obljube so prinesle uspehe tudi neslovenskim strankam. Hrvaški politik Stjepan Radić je tako iz volitev 1925 odnesel celo zmago. A ker je šlo le za obljube v prazno, je tako hitro, kot je doživel uspeh, doživel tudi svoj zaton in popoln politični poraz. Trideseta leta so prinesla diktaturo in politični uspeh soboškemu politiku in industrialcu Josipu Benku, ki je bil iz osebnih interesov vedno na strani vladne politike. Ponovno sodelovanje opozicije na volitvah 1935 in 1938 je spet prineslo politično pestrost. A sedaj opozicija z raznoraznimi obljubami več ni dosegala uspehov. Ljudje več niso nasedali obljubam in so ostali na strani vladne politike in njihovih kandidatov.
Ključne besede: Prekmurje, volitve, Jožef Klekl, Stjepan Radić, Josip Benko, politična zgodovina, politične stranke.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1642; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
SAMOSPEVI HUGA WOLFA IN SOČASNA USTVARJALNOST SAMOSPEVA NA SLOVENSKEM
Elizabeta Kotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno življenje skladatelja Huga Wolfa, njegova ustvarjalnost in najpomembnejše zbirke samospevov. Ker gre za enega najpomembnejših skladateljev samospeva, sem podrobneje predstavila razvoj samospeva v Evropi in Sloveniji. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na dveh dopolnjujočih se načelih, primerjavi arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav ter iskanju arhivskih virov, o življenju in delu Huga Wolfa ter razvoju samospeva.
Ključne besede: HUGO WOLF, MÖRIKEJEVE PESMI, GOETHEJEVE PESMI, ŠPANSKA PESMARICA, ITALIJANSKA PESMARICA, RAZVOJ SAMOSPEVA, FRANZ SCHUBERT, ROBERT SCHUMANN, JOHANNES BRAHMS, JURIJ FLEIŠMAN, MIROSLAV VILHAR, KAMILO MAŠEK, ANTON NEDVĔD, DAVORIN JENKO, HRABROSLAV VOLARIČ, BENJAMIN IPAVEC, FRAN GERBIČ, ANTON FOERSTER, RISTO SAVIN - FRIDERIK ŠIRCA, JOSIP IPAVEC, GOJMIR KREK, ANTON LAJOVIC, JANKO RAVNIK
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2247; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (489,21 KB)

7.
OBČNI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK IN SLOVENSKA PRAVNA TERMINOLOGIJA
David Raišp, 2012, diplomsko delo

Opis: Občni državljanski zakonik je začel veljati 1. januarja 1812, na Kranjskem pa komaj 1. maja 1815. Gre za naravno-pravno kodifikacijo, ki je močno vplivala na razvoj civilnega prava v Evropi. ODZ je obdržal veljavo tudi po koncu 1. svetovne vojne, in sicer je ostal v veljavi vse do 25. oktobra 1946, ko je bil razveljavljen. Kljub ODZ-jevi formalni razveljavljenosti, je z vsebinske plati ostal veljavni neformalni pravni vir. Ko se je Republika Slovenija leta 1991 osamosvojila, je sprejela novo družbeno ureditev. Kljub dejstvu, da sta bila sprejeta nova civilna zakonika (OZ in SPZ), pa ostaja vprašanje uporabe pravnih pravil ODZ-ja v sedanjem civilnem pravu Republike Slovenije aktualno vprašanje. ODZ oz. ABGB se še vedno uporablja v Republiki Avstriji, kjer je ostal v skoraj tričetrtinsko nespremenjeni obliki. ODZ je pomembno vplival na oblikovanje slovenske pravne terminologije, saj je 4. marca 1849 Franc Jožef I. predpisal izhajanje ODZ-ja v desetih jezikih, ki so jih v cesarstvu uporabljali. Kljub temu je 27. decembra 1852 postal edini izvirnik nemško besedilo ODZ-ja. Slovenski prevod je bil objavljen 1. januarja 1870. Izid Pravno-politične terminologije v avstrijskih slovanskih jezikih, je bil pomembni mejnik pri prevajanju pravne terminologije. Bil je rezultat dela terminološke komisije pri prevajanju ODZ-ja pod vodstvom Frana Miklošiča, sodelovala pa sta še Matija Dolenc in Matej Cigale. Leta 1853 je Cigale uredil »Juridisch-politische Terminologie für die slawische Sprachen Österreichs« ter popravil in predelal Mažgon-Krajnčev prevod ODZ-ja. Objavljal je tudi v Slovenskem pravniku. Pri oblikovanju slovenske pravne terminologije so aktivno sodelovali še Anton Mažgon, Josip Krajnc, Fran Regally, Josip Vilfan, Božidar Bežek in drugi.
Ključne besede: ODZ, naravno pravo, Karl Anton von Martini, prevajanje, Slovenski pravnik, Matej Cigale, Anton Mažgon, Josip Krajnc, Fran Regally, Josip Vilfan, Božidar Bežek
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 5164; Prenosov: 1250
.pdf Celotno besedilo (185,75 KB)

8.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1922-1924
Urška Lavrenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Mestno občino Mariborsko je od avgusta 1921 vodil prvi občinski svet, ki je zamenjal dotedanji mestni sosvet. Prvi župan Maribora je bil Viktor Grčar, večino v občinskem svetu pa so imeli socialdemokrati. Na drugih občinskih volitvah leta 1924 je zmagal Narodni blok, ki je dobil kar 32 od skupno 42 mandatov v občinskem svetu. Nov župan je postal Josip Leskovar. Aprila 1922 se je jugoslovanski del Slovenije razdelil na mariborsko in ljubljansko oblast, kot je to predvidevala Vidovdanska ustava. S tem je postal Maribor sedež enega izmed dveh enakopravnih predstavništev državne oblasti na slovenskem ozemlju. Maribor se je v letih 1922 - 1924 predvsem prilagajal na nov gospodarski položaj, v katerem se je znašlo mesto v Kraljevini SHS. Pretrgane so bile povezave z nekdanjo državo Avstro-Ogrsko, zato se je gospodarstvo začelo razvijati v nove smeri. Vodilna gospodarska panoga je postala industrija in Maribor je postal mesto tovarn. Kulturno dogajanje v Mariboru v teh letih je bilo v duhu utrjevanja slovenskega značaja mesta. Mesto je dobilo pomembno kulturno institucijo Študijsko knjižnico.
Ključne besede: Maribor 1922-1924, občinska uprava, Viktor Grčar, Josip Leskovar, mariborska oblast, Študijska knjižnica, industrija in obrt.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1308; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
ANALIZA IZBRANIH DEL SKLADATELJA JOSIPA ŠTOLCERJA SLAVENSKEGA
Rok Mikec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretično in je razdeljeno na dva dela. Prvi del se posveča skladatelju Josipu Štolcerju-Slavenskemu, njegovemu življenju in ustvarjanju ter kraju, iz katerega izhaja, in posebnostim ljudske pesmi v Međimurju. V drugem delu harmonsko analiziram izbrane skladbe skladatelja Štolcerja-Slavenskega in tudi sam harmoniziram tri međimurske ljudske pesmi. Skladbe za analizo so iz zbirke Pjesme moje majke. Izbral sem jih po nasvetu mentorja, red. prof. mag. Tomaža Sveteta, ljudske pesmi Klinček stoji pod oblokom, Vehni, vehni fijolica in Grad se beli, ki jih harmoniziram, pa sem izbral sam. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na načelu iskanja arhivskih virov o življenju skladatelja Josipa Štolcerja-Slavenskega, ter primerjave arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav, torej analize obstoječega poznavanja skladateljevega življenja in dela.
Ključne besede: Josip Štolcer-Slavenski Međimurje harmonija Međimurska ljudska glasba Klinček stoji pod oblokom Vehni, vehni fijolica
Objavljeno: 30.09.2013; Ogledov: 897; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

10.
JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991
Nuša Koritnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del.
Ključne besede: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2508; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici