1. V knjižni prekmurščini objavljena neumetnostna gradiva v Marijikinem ogračkuDragica Haramija, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo gradiva, ki so bila namenjena otrokom in so bila objavljena v katoliškem prekmurskem periodičnem tisku do druge svetovne vojne. Poudarek je na edini specializirani periodiki za otroke, mesečniku Marijikin ograček (1932-1940), v katerem je bil velik del gradiv objavljen v prekmurščini (npr. novice za otroke, poljudni članki, šale, anekdote, različne naloge (rebusi, labirinti), razpisi (natečaji), reklame ipd.). Mestoma omenjamo tudi mesečnik Marijin list, saj je bil Marijikin ograček njegova priloga. Predstavljen je uredniški koncept Jožefa Klekla st., ki je (tudi) z neumetnostnimi gradivi in vizualno podobo nagovarjal mlade bralce.
Ključne besede: knjižna prekmurščina, neumetnostna gradiva za otroke, periodika, Marijikin ograček, Jožef Klekl st.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 19
 Povezava na celotno besedilo |
2. SLOVENSKI JEZIK, LITERATURA IN KULTURA V ČASOPISU NOVINEAndreja Legenič, 2016, diplomsko delo Opis: Jožef Klekl st. je bil duhovnik izrednega pomena. Svoje poslanstvo je skoraj štiri desetletja spolnjeval kot urednik Marijinega lista in Kalendarja Srca Jezušovoga. Svoj najpomembnejši prispevek je dal s časopisom Novine. Njegovo prizadevanje je temeljilo na skrbi za domačo besedo, katero je branil tudi v času najhujše madžarizacije. Poudarek je dal na povezanosti šole in cerkve ter bil mnenja, da ima v šoli poleg latinščine edino in pravo mesto slovenski jezik. Z uvedbo gajice je začel graditi most med prekmurskim in knjižnim jezikom, ki pa se je gradil počasi, postopoma, a z veliko mero vztrajnosti in poguma. Z Novinami si je prizadeval za krepitev narodne zavesti ter odločno vplival na Prekmurce, da so se po razpadu Avstro-Ogrske monarhije združili z osrednjelovenskim prostorom. Njegov cilj je bil, da z objavami v Novinah, ki jih je v veliki večini pisal sam, domačega, preprostega človeka vzgaja ter ga versko in kulturno ozavešča. Zadnja številka Novin je izšla leta 1941 in zanimivo je, da Prekmurje do leta 1972 ni premoglo nobene katoliške periodike.
Ključne besede: Jožef Klekl st., Novine, katoliška periodika, prekmurski knjižni jezik, madžarizacija, gajica, poenotenje slovenske knjižne norme, avtonomija
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 169
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. PARLAMENTARNE VOLITVE V PREKMURJU MED SVETOVNIMA VOJNAMARobert Ficko, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljam parlamentarne volitve v Prekmurju med svetovnima vojnama. Prekmurci so se leta 1919 po 900 letih Ogrske oblasti znašli v novi državi. Nova država pa jim je prinesla tudi večstrankarski sistem in volitve v parlament. Značilna za Prekmurje je bila, bolj kot v ostali Sloveniji, verska in nacionalna pestrost, ki sta pustili svoj pečat tudi na volitvah. Značilnost prvih volitev je bila sorazmerno nizka volilna udeležba, saj Prekmurci še niso bili ravno politično ozaveščeni. Zmago na volitvah je odnesel katoliški tabor s Slovensko ljudsko stranko in svojimi zahtevami po avtonomiji. Prekmurci so dolga leta živeli po krščanskih načelih in tako so tudi najbolj zaupali stranki, ki jim je bila najbližja. Z večanjem števila strank na nadaljnjih volitvah se je večala tudi volilna udeležba. Politična nezrelost in mamljive obljube so prinesle uspehe tudi neslovenskim strankam. Hrvaški politik Stjepan Radić je tako iz volitev 1925 odnesel celo zmago. A ker je šlo le za obljube v prazno, je tako hitro, kot je doživel uspeh, doživel tudi svoj zaton in popoln politični poraz. Trideseta leta so prinesla diktaturo in politični uspeh soboškemu politiku in industrialcu Josipu Benku, ki je bil iz osebnih interesov vedno na strani vladne politike. Ponovno sodelovanje opozicije na volitvah 1935 in 1938 je spet prineslo politično pestrost. A sedaj opozicija z raznoraznimi obljubami več ni dosegala uspehov. Ljudje več niso nasedali obljubam in so ostali na strani vladne politike in njihovih kandidatov.
Ključne besede: Prekmurje, volitve, Jožef Klekl, Stjepan Radić, Josip Benko, politična zgodovina, politične stranke.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 2872; Prenosov: 267
Celotno besedilo (1,98 MB) |
4. Priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS v luči izbranih časnikovJože Kranjec, 2009, diplomsko delo Opis: Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine SHS.
Ključne besede: priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS, časniki, Murska republika, Matija Slavič, Jožef Klekl st., razmejitvena komisija
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 7000; Prenosov: 785
Celotno besedilo (2,03 MB) |
