| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIKLJUČITEV PREKMURJA H KRALJEVINI SHS V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Jože Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine SHS.
Ključne besede: priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS, časniki, Murska republika, Matija Slavič, Jožef Klekl st., razmejitvena komisija
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 5005; Prenosov: 631
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
PARLAMENTARNE VOLITVE V PREKMURJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA
Robert Ficko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam parlamentarne volitve v Prekmurju med svetovnima vojnama. Prekmurci so se leta 1919 po 900 letih Ogrske oblasti znašli v novi državi. Nova država pa jim je prinesla tudi večstrankarski sistem in volitve v parlament. Značilna za Prekmurje je bila, bolj kot v ostali Sloveniji, verska in nacionalna pestrost, ki sta pustili svoj pečat tudi na volitvah. Značilnost prvih volitev je bila sorazmerno nizka volilna udeležba, saj Prekmurci še niso bili ravno politično ozaveščeni. Zmago na volitvah je odnesel katoliški tabor s Slovensko ljudsko stranko in svojimi zahtevami po avtonomiji. Prekmurci so dolga leta živeli po krščanskih načelih in tako so tudi najbolj zaupali stranki, ki jim je bila najbližja. Z večanjem števila strank na nadaljnjih volitvah se je večala tudi volilna udeležba. Politična nezrelost in mamljive obljube so prinesle uspehe tudi neslovenskim strankam. Hrvaški politik Stjepan Radić je tako iz volitev 1925 odnesel celo zmago. A ker je šlo le za obljube v prazno, je tako hitro, kot je doživel uspeh, doživel tudi svoj zaton in popoln politični poraz. Trideseta leta so prinesla diktaturo in politični uspeh soboškemu politiku in industrialcu Josipu Benku, ki je bil iz osebnih interesov vedno na strani vladne politike. Ponovno sodelovanje opozicije na volitvah 1935 in 1938 je spet prineslo politično pestrost. A sedaj opozicija z raznoraznimi obljubami več ni dosegala uspehov. Ljudje več niso nasedali obljubam in so ostali na strani vladne politike in njihovih kandidatov.
Ključne besede: Prekmurje, volitve, Jožef Klekl, Stjepan Radić, Josip Benko, politična zgodovina, politične stranke.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1627; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
SLOVENSKI JEZIK, LITERATURA IN KULTURA V ČASOPISU NOVINE
Andreja Legenič, 2016, diplomsko delo

Opis: Jožef Klekl st. je bil duhovnik izrednega pomena. Svoje poslanstvo je skoraj štiri desetletja spolnjeval kot urednik Marijinega lista in Kalendarja Srca Jezušovoga. Svoj najpomembnejši prispevek je dal s časopisom Novine. Njegovo prizadevanje je temeljilo na skrbi za domačo besedo, katero je branil tudi v času najhujše madžarizacije. Poudarek je dal na povezanosti šole in cerkve ter bil mnenja, da ima v šoli poleg latinščine edino in pravo mesto slovenski jezik. Z uvedbo gajice je začel graditi most med prekmurskim in knjižnim jezikom, ki pa se je gradil počasi, postopoma, a z veliko mero vztrajnosti in poguma. Z Novinami si je prizadeval za krepitev narodne zavesti ter odločno vplival na Prekmurce, da so se po razpadu Avstro-Ogrske monarhije združili z osrednjelovenskim prostorom. Njegov cilj je bil, da z objavami v Novinah, ki jih je v veliki večini pisal sam, domačega, preprostega človeka vzgaja ter ga versko in kulturno ozavešča. Zadnja številka Novin je izšla leta 1941 in zanimivo je, da Prekmurje do leta 1972 ni premoglo nobene katoliške periodike.
Ključne besede: Jožef Klekl st., Novine, katoliška periodika, prekmurski knjižni jezik, madžarizacija, gajica, poenotenje slovenske knjižne norme, avtonomija
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 499; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici