1. Aleksander Dev na PtujuEva Murko, 2017, diplomsko delo Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 274
 Celotno besedilo (7,48 MB) |
2. Regeneracija območja Plečnikovega stadiona v LjubljaniMatic Škorjanec, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se dotakne problematike širšega
območja Centralnega stadiona v Ljubljani. Stadion se
prenovi in spremeni v športni park, ki je namenjen širši
populaciji, saj ponuja večje število športnih panog. V
simbiozi s sosednjima novima večstanovanjskima objektoma
pa obogatijo javni prostor in prenovijo del Bežigrada,
kjer se degradirana območja ter Plečnikov stadion
spremenijo v privlačno infrastrukturo za stanovalce,
turiste ter uporabnike športnega parka.
Ključne besede: športni park, večstanovanjski objekt, prenova, javni
prostor, arhitektura, zeleni pas, Jože Plečnik, Topniška
vojašnica
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2634; Prenosov: 389
Celotno besedilo (94,52 MB) |
3. Plečnikove KrižankeKatja Čož, 2015, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava Plečnikova dela doma in v tujini. Podrobneje smo obravnavali njegovo zadnje obsežnejše delo, ljubljanske Križanke. Plečnika štejemo med mednarodne umetnike, ki je deloval tako na Dunaju, v Pragi, v Ljubljani in drugod, veliko njegovih del doma, žal, ni dobilo prave priložnosti, da bi se o njih več napisalo in raziskalo. Križanke spadajo med pomembnejše arhitektovo delo, ne samo ker so njegovo zadnje v takšni meri izpeljano delo, marveč tudi zato, ker v njih lahko razberemo celoten potek in razvoj umetnosti – gradnje pri nas. Plečnik je več kot učinkovito znal v Križankah povezati zgodovino, ki nam jo prikazujejo, uporabnost zapuščenega kompleksa, ki ni preurejen v stanovanja, kot po večini vidimo pri nas, zraven tega pa je Plečnik preprostemu, nič kaj zanimivemu objektu, dodal novo življenje in lepoto.
Ključne besede: Jože Plečnik, Križanke, Ljubljana, Križevniški samostan, cerkev Marije Pomagaj, Domenico Rossi, Plečnikova Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 22.12.2015; Ogledov: 2823; Prenosov: 355
Celotno besedilo (2,64 MB) |
