| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Onkološka zdravstvena nega starostnika pri sistemski terapiji.
Samo Babič, 2010, diplomsko delo

Opis: Onkološka zdravstvena nega je kompleksno in razvejano področje zdravstvene nege, na katerega vplivajo tudi druge specialne vede. Jean Watson v svoji teoriji navaja, da lahko sam proces zdravljenja bistveno pospešijo pristni medčloveški odnosi, pri čemer se zdravstveni delavec vključuje kot celovita osebnost tako na čustvenem kot na izkustvenem področju. Bistveno značilnost področja zdravstvene nege predstavlja skrb. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretična izhodišča onkološke zdravstvene nege starostnika pri sistemski terapiji ter z metodo ankete proučiti organizacijske in strokovne probleme klinične prakse onkološke zdravstvene nege starostnika v Domu starejših občanov Ljutomer ter podati predlog morebitnih sprememb. Z raziskovalno metodo anketnega vprašalnika v zdravstveno-negovalnem timu Doma starejših občanov Ljutomer je bila opravljena raziskava, kjer smo ugotavljali strokovno usposobljenost, znanje ter individualno mišljenje zaposlenih glede konceptov zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da je v Domu starejših občanov Ljutomer zaposlen kader, ki stremi k pridobivanju novih znanj, je dovzeten in fleksibilen za priporočila v zdravstveni negi in je kakovostno strokovno usposobljen. Sodobna praksa Doma starejših občanov Ljutomer v zdravstvene negi onkološkega pacienta vključuje obvladovanje procesa zdravstvene nege in sposobnost zagotoviti, da znajo medicinske sestre biti vodnik, da znajo vrednotiti prakso zdravstvene nege ter da so sposobne kritičnega razmišljanja. Zdravstvena nega v Domu starejših občanov Ljutomer upošteva proces zdravstvene nege in postavlja v središče dogajanja človeka s svojimi fizičnimi, psihičnimi, socialnimi in duhovnimi potrebami ter vrednotami. Omogoča njegovo aktivno sodelovanje v procesu zdravstvene nege in s tem možnost uresničevanja etičnega načela spoštovanja avtonomije oziroma neodvisnosti pacienta. V takem odnosu medicinske sestre je pacient subjekt, ki sta mu zagotovljeni integriteta in dostojanstvo.
Ključne besede: Onkološka zdravstvena nega, teorija Jean Watson, znanje, izobrazba.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2225; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
UPORABA TEORIJE SKRBI V PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE NA KLINIKI ZA KIRURGIJO
Hilda Rezar, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Izbor teorije za delovanje v praksi zdravstvene nege je pogojeno z okoljem, v katerem bo uporabljeno. Pri izbiri teorije za klinično prakso moramo upoštevati dejstvo, da mora izbrana teorija medicinske sestre spodbuditi h kritičnemu razmišljanju. Skrb predstavlja osrednje delovanje vsake medicinske sestre v zdravstvenem sistemu, zato predstavlja izbor teorije skrbi za delovanje medicinskih sester na Kliniki za kirurgijo izziv. Namen raziskave je bil opisati Teorijo skrbi Jean Watson in proučiti, ali medicinske sestre na Kliniki za kirurgijo delujejo po načelih desetih dejavnikov skrbi in ali pacienti to delovanje občutijo v času zdravljenja. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo izbrali vprašalnika Caring factors survey for patient in Caring factors survey for caregivers in ju uporabili z dovoljenjem avtorjev. V raziskavi je sodelovalo 179 medicinskih sester, zaposlenih na Kliniki za kirurgijo, in 135 pacientov, ki so bili zdravljeni na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Rezultati. Ugotovili smo, da medicinske sestre pri svojem delu uporabljajo dejavnike skrbi. Ugotovili smo, da so pacienti vse dejavnike skrbi ocenili višje kot medicinske sestre. Dokazali smo, da obstaja statistično pomembna razlika (p<0.001) pri ocenjevanju skrbnega delovanja medicinskih sester s strani pacientov in medicinskih sester. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da so pacienti z delovanjem medicinskih sester zadovoljni. Razprava in sklep. Rezultati raziskave dokazujejo skrbno delovanje medicinskih sester na Kliniki za kirurgijo in zavedanje, da je skrb srce delovanja zdravstvene nege kot profesije. Potrebno je nadaljnje raziskovanje in aplikacija rezultatov v prakso.
Ključne besede: Ključne besede: teorija skrbi, dejavniki skrbi, Jean Watson, zdravstvena nega.
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 2034; Prenosov: 679
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Zdravstvena nega onkološkega bolnika pri sistemski terapiji
Sanja Korez, 2013, diplomsko delo

Opis: Onkološka zdravstvena nega je kompleksno in razvejano področje zdravstvene nege, na katerega vplivajo tudi druge specialne vede. Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerih glavna značilnost je nenadzorovana razrast spremenjenih, rakastih celic. Benigen tumor je grajen iz celic, podobnih normalnim, in lahko raste omejeno. Nasprotno pa so maligni tumorji rakasti. Grajeni so iz nenormalnih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano širijo. Razraščajo se v sosednja tkiva in tvorijo zasevke. Na nastanek raka spadajo različni dejavniki okolja, kot so: prehrana, starost, kajenje, izpostavljenost sevanju, virusi, imunske bolezni itd… Onkološko obolenje lahko zdravimo na različne načine, med katerimi so najpomembnejši kirurški posegi, obsevanje, zdravljenje z zdravili in imunsko zdravljenje. Kemoterapija ali zdravljenje s citostatiki pomeni zdravljenje z zdravili, ki uničujejo nenormalne, bolne celice ali preprečujejo njihovo rast. Biološka terapija deluje tarčno-točno na določeno mesto v ali na celici. Hormonsko zdravljenje temelji na znižanju ravni ženskih in moških spolnih hormonov oziroma zasedbi hormonskih receptorjev, na katere se vežejo spolni hormoni, kar zavre rast in zasevanje raka. Sistemska terapija pa ima tudi stranske učinke, katere je mogoče v veliki meri omiliti ali celo preprečiti s pravilnim preventivnim delovanjem celotnega zdravstvenega tima. Velika pomanjkljivost citostatikov je, da ne kvarijo samo rakastih celic, temveč uničujejo, oz. poškodujejo tudi celice zdravih tkiv, zlasti tistih, katerih celice se hitro razmnožujejo. To vpliva na nastanek neželenih učinkov citostatskega zdravljenja. Nekateri neželeni učinki sistemskega zdravljenja, tisti, ki so vidni tudi drugim, kot je npr. izpadanje las, lahko vplivajo na bolnikovo psihično stanje. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretična izhodišča onkološke zdravstvene nege bolnika pri sistemski terapiji, predstaviti odnos bolnik – rak, opisati teorijo Jean Watson in predstaviti njeno uporabo v zdravstveni negi onkološkega bolnika s sistemsko terapijo. Uporabili smo teoretično raziskovanje na podlagi pregleda strokovne literature ter odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da sodobna praksa v zdravstveni negi onkološkega pacienta vključuje obvladovanje procesa zdravstvene nege in sposobnost zagotoviti, da znajo medicinske sestre biti vodnik, da znajo vrednotiti prakso zdravstvene nege ter, da so sposobne kritičnega razmišljanja. Z raziskovalnimi vprašanji smo ugotavljali kateri koncepti v zdravstveni negi so pomembni iz teorije Jean Watson in zakaj, katere negovalne diagnoze so najbolj izpostavljene in s čim se povezujejo, v čem je prednost in zakaj bi uporabili teorijo Jean Watson pri zdravstveni negi onkološkega bolnika s sistemsko terapijo. Teorija Jean Watson poudarja spoštovanje enkratnosti in individualnosti vsakega posameznika, njegove pravice in hkrati odgovornosti, da izbira med možnostmi, ki zajemajo življenjske vrednote in zdravje.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, teorija Jean Watson, neželeni stranski učinki
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 1694; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (537,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici