| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANTON JANŠA UND DIE ENTWICKLUNG DER TERMINOLOGIE IM BEREICH DER BIENENZUCHT
Anja Švab, 2013, diplomsko delo

Opis: Die Diplomarbeit mit dem Titel Anton Janša und die Entwicklung der Terminologie im Bereich der Bienenzucht umfasst eine historische Übersicht der Entwicklung der Bienenzucht in Slowenien von Anfang an bis zur Zeit der Kaiserin Maria Theresia. In dieser Zeit kommt in den Vordergrund Anton Janša, als der berühmteste Bienenzüchter und erster Bienenlehrer auf dem Wiener Hof. Insbesondere sein Verdienst ist es, dass sich die Bienenzucht als Branche in Slowenien so sehr entwickelt und bis heute erhalten hat. Der zweite Teil meiner Diplomarbeit ist die erste Übersetzung des Werkes Die Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Der Autor des Originales ist Anton Janša, der erste Übersetzer war Janez Goličnik. Hier kommen in den Vordergrund Fragen, die mit der Übersetzung verbunden sind, besonders Fragen, wie Janez Goličnik übersetzt hat und was die Übersetzung beeinflusst hat. Janez Goličnik blieb aber nicht der einzige Übersetzer. Der Übersetzung haben sich auch andere Übersetzer gewidmet, die in der Diplomarbeit auch erwähnt werden. Von der ersten Übersetzung bis heute vergingen mehr als 200 Jahre und in dieser Zeit hat sich die Terminologie in Bereich der Bienenzucht sehr verändert. Das Ziel der Diplomarbeit war es, den Grund für die Veränderungen zu finden.
Ključne besede: Die Bienenzucht, Anton Janša, die Übersetzung, Janez Goličnik, die Entwicklung der Terminologie.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja
Boštjan Jus, 2018, magistrsko delo

Opis: Želja po osamosvojitvi se je pojavila že kmalu po 2. svetovni vojni, nato pa je iz leta v leto samo naraščala. Kriza, ki je usodno odločala o takratni odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije, pa je trajala med letoma 1981 in 1989. To je bilo obdobje velikih sprememb znotraj Jugoslavije. Na oblast so se povzpele znane osebnosti, kot so Milošević, Tuđman, Kučan, ki so ob pomoči drugih politikov v Jugoslaviji vplivali na dokončen razpad velike federacije. Nekateri so si želeli nekdanjo skupno državo zgolj preoblikovati, drugi pa so si vztrajno prizadevali za osvoboditev in odcepitev lastne države. Milan Kučan je imel kot predsednik predsedstva najtežjo politično funkcijo v Sloveniji. S pomočjo drugih politikov, kot so Janša, Bučar, Drnovšek, Peterle in Pučnik, je sprejemal pomembne odločitve, hkrati pa si je zelo želel ohraniti miren odnos z drugimi republikami Jugoslavije. Sprva se je zavzemal za enaka stališča kot Marković, torej zgolj za preoblikovanje Jugoslavije in ne odcepitev od nje, vendar so razmere privedle do tega, da je svoje mnenje čez čas tudi spremenil. Z odločnostjo in prizadevnostjo si je pridobil status najbolj odgovornega voditelja osamosvojitvene politike. Tuđman kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Hrvaške pa je s slovenskimi politiki, predvsem s Kučanom, zelo dobro sodeloval in se zavzemal za enaka stališča vse do prihoda vojakov JLA na slovensko ozemlje. Milošević kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Srbije je svojo državo dobro vodil in si s tem tudi hitro pridobil naklonjenost svojega naroda. Njegov največji cilj je bil vzpostavitev Srbije kot najmočnejše države v Jugoslaviji. Zaradi nenehnih sporov, do katerih je prihajal z vsemi državami Jugoslavije, pa mu tega cilja ni uspelo uresničiti. Ob odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije je Kučan Miloševića videl kot glavnega krivca za vso jugoslovansko krizo. Vsekakor za noben spor ni kriv samo en človek, zato je pomembno, da za presojo spoznamo celotno zgodbo vsake osebnosti posebej in na koncu sami presodimo ter si ustvarimo svoje mnenje o usodi Slovenije in razpadu Jugoslavije.
Ključne besede: Osamosvojitvena vojna, Jugoslavija, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jože Pučnik, Franjo Tuđman, Slobodan Milošević, Ante Marković.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 499; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
MULTIMODALNA ANALIZA IN SREDSTVA PREPRIČEVANJA DVEH PREDSEDNIKOV VLAD, JANEZA JANŠE IN BORUTA PAHORJA
Ajda Račečič, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomska naloga z multimodalno analizo raziskuje sredstva prepričevanja dveh predsednikov vlad, Janeza Janše in Boruta Pahorja, v izbranih primerljivih govorih. Namen diplomskega dela je bila primerjava izbranih elementov komunikacije obeh govorcev. S pomočjo frekvenčnih list smo analizirali jezikovno izražanje, pregled video posnetkov pa nam je omogočil analizo govorice rok in obraza. Iz analize je razvidno, da je Borut Pahor v svojih govorih več uporabljal pathos (čustva) kot Janez Janša. To je še bolj razvidno iz analize neverbalne komunikacije, kjer se razlika med nastopi Janeza Janše in nastopi Boruta Pahorja lahko opazi še hitreje.
Ključne besede: Ključne besede: retorika, sredstva prepričevanja, multimodalna analiza, Janez Janša, Borut Pahor
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 5586; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

4.
POLITIČNO DELOVANJE JANEZA JANŠE OD LETA 1988 DO LETA 1992
Karmen Kozmus, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 obravnava Janševo vlogo pri oblikovanju Slovenske vojske in pri osamosvojitvi Slovenije. Osredotoča se na njegovo prizadevanje za uveljavitev demokracije in padec komunizma. S pomočjo literature, internetnih virov, časopisnih člankov in mnenja volivcev in volivk oblikuje mnenje o političnem pomenu Janeza Janše. Na ta način pride do sklepa, da je Janša eden izmed voditeljev slovenske pomladi in eden glavnih tvorcev svobodne ter suverene Slovenije. K rezultatu prispeva tudi analiza ankete, ki so jo rešili vojni veterani. Več kot polovica jih je Janši pripisala pozitivno vlogo v omenjenem obdobju. V nalogi je omenjen tudi nasproten vidik posameznikov o Janševi vlogi in pomenu. Mnenje je osredotočeno predvsem na Janševe karakterne značilnosti. V sklepnem delu naloge je avtorica izpostavila lastno mnenje o omenjenem obdobju ter navedla nekatere možnosti drugačnega razpleta slovenskih teženj po osamosvojitvi in nekaj predlogov za ponovno enotnost političnega prostora, ki je bila prisotna med osamosvojitvijo Republike Slovenije.
Ključne besede: Janez Janša, slovenska pomlad, demokracija, Slovenska vojska, osamosvojitev Slovenije
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2976; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (861,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici