1. Programi jahanja v šoli v naraviNastja Sep, 2019, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil predstaviti program jahanja v šoli v naravi, sodelovanje otrok s konji ter različne vsebine v sklopu posameznega programa. V teoretičnem delu smo predstavili najpomembnejša sklopa jahanje in šolo v naravi, ki sta nam služila kot uvod v praktični del. V praktičnem delu smo realizirali glavni namen magistrskega dela. Podrobneje smo predstavili program jahanja v šoli v naravi ter sodelovanje otrok s konji. Program je bil opisan po korakih, znotraj katerih so podrobneje opisane dejavnosti jahanja za vsak dan posebej. Izveden je bil dvodnevni program jahanja, ki je potekal na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon. V empiričnem delu je bil osnovni namen dobiti povratne informacije o izvedbi programa jahanja od učencev. Informacije smo dobili s kratko anketo z vprašanji odprtega tipa. Ugotovili smo, da so bili učenci s programom jahanja zelo zadovoljni. Zapomnili so si veliko zanimivosti o konjih, usvojili so jahalne osnove, naučili so se pravilnega pristopa h konju. Podrobneje so opisali naloge, ki so jih izvajali s konji, ter našteli ugotovitve, ki so jim ostale najbolj v spominu. Pri programu jahanja v večini ne bi ničesar spremenili. Program je učencem ponudil raznolike naloge, delo s konji pa jim je vzbudilo še večjo motivacijo pri opravljanju z njimi.
Ključne besede: jahanje, programi jahanja, šola v naravi, učenje jahanja otrok, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1162; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (3,88 MB) |
2. Pomembnost ergonomsko pravilne drže pri izvajanju hipoterapijeNatalija Purgaj, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča (namen): Ergonomska pravilna drža telesa je pomembna pri izvajanju terapije s pomočjo konja. Hipoterapija je fizioterapija na konju, ki vpliva na fizični in mentalno sposobnost ljudi. Tridimenzionalno gibanje konjevega telesa se prenese na gibanje kolka in celotnega telesa človeka, posledično je pomembna ergonomsko pravilna drža. Tako čez čas dosežemo zastavljene cilje.
Raziskovalna metodologija: Pri kvalitativnem raziskovanju so uporabljena deskriptivna ali etnografska metoda. Pri kvantitativnem raziskovanju so uporabljena metoda anketiranja in primerjalna analiza. Za pregled in analizo literature smo uporabili spletni iskalnik Google učenjak, spletne strokovne baze podatkov Medline, PubMed, Mendeley's catalog, Wiley online library, Cochrane library, kooperativni bibliografski sistem COBISS in ScienceDirect. Do člankov na podatkovnih bazah smo dostopali preko oddaljenega dostopa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 staršev in 13 zdravstvenih delavcev. Rezultati so pokazali, da je pravilna ergonomska drža otroka pri izvajanju hipoterpije zelo pomembna, saj skoraj ne gre ena brez druge. Pri vseh otrocih se je tekom hipoterapij izboljšala telesna drža in tudi mentalno zdravje.
Sklep: Tekom raziskovanje so se potrdile naše predpostavke, da imajo medicinske sestre premalo znanja oziroma ga nimajo o hipoterapiji, da bi promocijsko svetovale staršem, kako še lahko pomagajo svojim otrokom.
Ključne besede: hipoterapija, jahanje, tridimenzionalna analiza, ergonomija v zdravstvu, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 28.03.2019; Ogledov: 1803; Prenosov: 214
Celotno besedilo (827,36 KB) |
3. Razvoj konjeniškega turizma : primer Turistična kmetija ZevnikVid Zevnik, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo se nanaša predvsem na delo Turistične kmetije Zevnik. Naloga se sicer dotika konjeništva nasploh, vendar so predstavljeni različni segmenti – konjeništvo na splošno, v Sloveniji, šola jahanja, športno jahanje in vožnje s kočijo. Kot sekundarno dejavnost kmetije Zevnik predstavljamo tudi nastanitveno dejavnost na turistični kmetiji, vendar nas zanimajo predvsem ugotovitve na področju razvijanja konjeniške dejavnosti.
Raziskovalna vprašanja se nanašajo na zadovoljstvo strank s ponudbo, obstoječo infrastrukturo ter cenami na kmetiji. Zanimalo nas je, kaj bi po mnenju gostov na kmetiji lahko izboljšali, da bi obiskovalci svoj čas, ki ga preživijo na kmetiji, lahko doživeli v polnosti, in kako bi tudi konjem omogočili kar se da najboljše bivanje in delovanje na kmetiji. Poleg gostov so prioriteta kmetije konji, ki jim služijo že več desetletij.
Ključne besede: konjeništvo, jahanje, turistična kmetija.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1764; Prenosov: 298
Celotno besedilo (566,08 KB) |
4. VLOGA TERAPIJE S KONJEM PRI SENZOMOTORIČNEM RAZVOJU OTROKASara Vuherer, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga terapije s konjem pri senzomotoričnem razvoju otroka se je želelo ugotoviti, kako terapija s pomočjo konja vpliva na senzomotoričen razvoj otroka. V teoretičnem delu se je podrobneje predstavilo in razčlenilo terapevtsko jahanje s pomočjo konja, terapevtskega konja in potek izobraževanja za inštruktorje in terapevte za otroke z motnjami na senzomotoričnem področju. V empiričnem delu naloge se je uporabila kavzalna – neeksperimentalna metoda. Raziskovalni vzorec iz konkretne populacije pri delu raziskave z opazovanjem predstavljata deček in deklica, ki obiskujeta individualiziran program terapije s pomočjo konja pri izbrani terapevtki. Vzorec pri raziskavi z anketo predstavlja 30 staršev otrok, ki pri izbrani terapevtki obiskujejo individualiziran program terapije s pomočjo konja. Uporabljeno je bilo kvantitativno zbiranje podatkov z lastnim instrumentom opazovanja in z anketo po Likertovi lestvici od 1 do 5. Za obdelavo pridobljenih podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika.Ugotovljeno je bilo, da redno izvajanje terapije s pomočjo konja pozitivno vpliva na otroka, da je pri obeh otrocih z motnjami na senzomotoričnem področju v času petih mesecev bil viden napredek v izboljšanju ravnotežja in da redno izvajanje terapije s pomočjo konja pozitivno vpliva na senzomotoričen razvoj otroka.
Ključne besede: senzomotorika, senzomotorični razvoj, terapija s konjem, terapevtsko jahanje, hipoterapija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 1673; Prenosov: 274
Celotno besedilo (5,33 MB) |
5. |
6. Vsebnost kortizola v slini konj pri terenskem jahanju kot indikator stresnega stanjaAndreja Lapornik, 2013, diplomsko delo Opis: V okviru raziskave smo spremljali koncentracijo kortizola pri 10-letni kobili toplokrvne pasme. Glavni namen raziskave je bil oceniti intenzivnost stresa med rekreativnim terenskim jahanjem. Vzorčili smo zjutraj in zvečer ob isti uri v štirih zaporednih fazah aktivnosti. V prvi fazi so bili vzorci odvzeti, ko je bil konj v svojem bivalnem boksu. Pri drugi fazi smo vzorce jemali med rekreativnim terenskim jahanjem. V tretji fazi so bili vzorci odvzeti 10 minut po končani aktivnosti. Pri četrti fazi pa so bili vzorci odvzeti eno uro po končani aktivnosti. Koncentracije kortizola v slini smo določili s komercialnim kitom (Cortisol ELISA 2009). Povprečne jutranje koncentracije kortizola v mirovanju so bile 0,1358 µg/dL, povprečne večerne 0,0986 µg/dL. Med terenskim jahanjem so bile povprečne jutranje koncentracije kortizola 0,2792 µg/dL ter večerne 0,2733 µg/dL. Najvišje koncentracije kortizola so bile izmerjene 10 minut po končani aktivnosti, kjer so bile povprečne jutranje koncentracije 0,3592 µg/dL, povprečne večerne pa 0,2343 µg/dL. Eno uro po končani aktivnosti so bile povprečne jutranje koncentracije 0,1988 µg/dL, povprečne večerne pa 0,1667 µg/dL. Rezultati so pokazali, da ima dnevno nočni ritem velik vpliv na koncentracijo kortizola v slini, vendar pa sta v našem primeru intenziteta in trajanje aktivnosti dala enak rezultat ne glede na čas vzorčenja. Na osnovi rezultatov sklepamo, da aktivnost živali ni povzročila bistvenega povečanja stresa.
Ključne besede: konj, rekreativno terensko jahanje, stres, slina, kortizol
Objavljeno v DKUM: 05.06.2013; Ogledov: 1887; Prenosov: 127
Celotno besedilo (703,48 KB) |
7. SPROŠČANJE STRESA S POMOČJO KONJEVDunja Fabjan, 2011, diplomsko delo Opis: Stres je postal naš vsakdanji sopotnik, zato vse več ljudi išče načine za njegovo odpravo. V zadnjem času se povečuje število ljudi, ki se ukvarjajo s konjeništvom. Prav zaradi tega smo v diplomski nalogi raziskali sproščanje stresa s pomočjo konjev.
V ta namen smo zbrali informacije o konjih, jahanju, stresu in sproščanju le-tega. Zanimala nas je evolucija konj, njihove karakteristike, konjeniški športi, komunikacija človek-konj, ter simptomi in sproščanje stresa.
Raziskovalni del smo posvetili anketnemu vprašalniku, ki smo ga izvedli na skupini ljudi iz konjeniškega sveta (lastniki konj, ljubiteljski jahači in občudovalci konj). Ugotoviti smo hoteli v kolikšni meri so podvrženi stresu in koliko jim druženje s konji pripomore k boljšemu počutju. Rezultate anketnega vprašalnika smo ustrezno statistično obdelali. Ti so pokazali, da je ukvarjanje s konji zelo uspešno pri premagovanju stresa, predvsem če ga izvajajo redno.
Ključne besede: konji, jahanje, stres, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 30.01.2012; Ogledov: 3044; Prenosov: 264
Celotno besedilo (369,77 KB) |
8. VPLIV TERAPIJ S POMOČJO KONJA NA OTROKE Z MOTNJAMI V RAZVOJUMarjeta Žvikart, 2011, diplomsko delo Opis: Konj izžareva moč, ponos, spoštovanje, sprejema nas take, kot smo. Z vsakim človekom je pripravljen sodelovati in ga vzljubiti. Tako so se ustanovile terapije s pomočjo jahanja, kjer se lahko otroci z motnjami v razvoju naučijo sodelovati s konjem, se z njim povežejo, mu zaupajo in se s pomočjo vodenih terapij hitreje in bolje razvijajo. Prav zaradi zgoraj navedenih razlogov sem se tudi sama odločila opazovati terapije s pomočjo konja (TPK). Tri mesece sem se enkrat na teden srečevala z deklico, ki ima cerebralno paralizo, in dečkom z Downovim sindromom. Sestavila sem lastne kriterije, po katerih sem ocenjevala njun napredek na motoričnem in psihosocialnem področju. Staršem, terapevtki in vodički konja sem razdelila ankete, tako da sem pridobila podatke o predhodnih terapijah in njihovo mnenje o TPK. V svojem diplomskem delu sem ugotovila pozitivne učinke na obeh področjih. S konstantnimi vajami, ki smo jih izvajali, se je pri obeh otrocih izboljšalo ravnotežje, postala sta gibčnejša, razvila se je tudi koordinacija oko–roka. Tako sta sčasoma lažje zajahala in razjahala konja ter vsakič bolje izvajala dane naloge. Zravnala se jima je tudi hrbtenica. Zaupanje do konja sta prenašala tudi na druge ljudi, prav tako name, postala sta tudi komunikativnejša. Ugotovila sem, da so anketiranci s TPK zadovoljni, menijo celo, da bi jih bilo potrebno izvajati večkrat tedensko. Vsi se strinjajo, da pozitivno vplivajo na otroke in da so vidni pozitivni učinki na več področjih.
Ključne besede: Ključne besede: konj, TPK – terapije s pomočjo konja, hipoterapija, specialno pedagoško jahanje, športno-rekreativno jahanje, gibalni in psihosocialni razvoj, otroci z motnjami v razvoju.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 3172; Prenosov: 554
Celotno besedilo (2,65 MB) |
9. TERAPEVTSKO JAHANJE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI V KONJENIŠKEM KLUBU ZATONKlaudija Rautar, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge je teoretičen, drugi del predstavlja praktični prikaz dela z empirično raziskavo.
V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge sem podrobneje predstavila in razčlenila terapevtsko jahanje, terapevtskega konja ter potek izobraževanja za hipoterapevta in inštruktorja jahanja za otroke s posebnimi potrebami.
V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je predstavljen konjeniški klub, kjer sem praktično izvajala diplomsko nalogo, t. i. Konjeniški klub Zaton. Predstavljena sta otroka pri katerima sem sodelovala pri izvajanju terapevtskega jahanja. Za starše otrok in terapevte sem pripravila anketne vprašalnike in jih tudi analizirala. Iz analize anketnega vprašalnika je videti, da so starši s terapijami zadovoljni, terapije se jim zdijo varne, terapevti pa strokovno podkovani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Terapevtsko jahanje, hipoterapija, športno rekreativno jahanje za osebe s posebnimi potrebami, specialno pedagoško jahanje/voltižiranje, osebe s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2009; Ogledov: 5016; Prenosov: 586
Celotno besedilo (3,11 MB) |
10. PEDAGOŠKI PRISTOPI, NAČINI TRENINGA IN TEHNIKE POUČEVANJA JAHAČEVNina Korošec, 2009, diplomsko delo Opis: Poučevanje jahanja je zelo abstrakten pedagoški proces in tako se kot inštruktorica jahanja dnevno srečujem s problematiko podajanja teorije jahanja. V tem delu so podane moje metode dela, tehnike poučevanja in načini treninga, s katerimi dokazano hitreje dosegam želene pedagoške cilje in rezultate, zastavljene pri osvajanju jahalnih tehnik in umetnosti jahanja pri otrocih, mladostnikih in odraslih.
Ključne besede: Jahanje, tehnike poučevanja jahanja, metode dela z jahači, načini treningov jahačev, pedagoški pristopi.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2009; Ogledov: 4049; Prenosov: 459
Celotno besedilo (2,43 MB) |
