| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv tehnologije pridelovanja jablan (Malus domestica Borkh.) na izgube pridelka povzročene od okužb s fitoplazmo 'Candidatus Phytoplasma mali'
Boštjan Matko, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri drevesih jablan, sort ‘Fuji’, ‘Braeburn’, ‘Gala’, ‘Elstar’, ‘Jonagold’, ‘Zlati delišes’ in ‘Idared’, gojenih v posebej prirejenem poskusnem mrežniku na polju, smo v dvoletnem poskusu proučevali vpliv intenzivnosti rezi, intenzivnosti gnojenja ter uporabe regulatorja rasti proheksadion-Ca na izražanje simptomov bolezni ter na izgube pridelka pri drevesih, okuženih s fitoplazmo povzročiteljico metličavosti jablan v primerjavi z neokuženimi drevesi. Skozi obdobje izvajanja poskusa smo drevesa opazovali in beležili delež metličavih poganjkov na drevo ter opravili meritve in ocenjevanja naslednjih parametrov: število socvetij na drevo, skupno število plodov na drevo, skupna masa plodov na drevo, delež plodov I. kakovostnega razreda, obarvanost plodov ter vsebnost sladkorja in kislin v plodovih. Zmanjšana intenzivnost rezi, manjše gnojenje z dušikom in uporaba rastnega regulatorja proheksadion-Ca so pri okuženih drevesih povzročili spremembe v preučevanih parametrih rodnosti in rasti. Odziv sort je bil različen, zato so preučevani dejavniki na posamezne parametre pri nekaterih sortah imeli statistično značilen vpliv, pri nekaterih pa ne. Zaključimo lahko, da s tem, ko spremenimo pridelavo na način, da se zmanjša intenzivnost rasti in uporabi rastni regulator ob nezmanjšanem gnojenju z dušikom, pri večini sort sicer lahko značilno povečamo pridelek, ne moremo pa značilno povečati kakovost plodov (deleža I. razreda). Največje izboljšanje kakovosti plodov lahko dosežemo pri sortah ‘Jonagold’ in ‘Idared’, med tem, ko pri ostalih, kakovosti ne moremo značilno izboljšati bodisi zaradi tega, ker po junijskem trebljenju na drevju ostane preveč plodov ali pa zaradi pomanjkanja barve. S prej omenjeno kombinacijo ukrepov lahko delno izboljšamo vsebnost topne suhe snovi in kislin plodov ter količino pridelka okuženih dreves, vendar ne v tolikšni meri, da bi zagotovili ekonomsko rentabilnost pridelave pri okuženih drevesih.
Ključne besede: Jablana / fitoplazma metličavosti jablan / ' Candidatus Phytoplasma mali / izražanje znamenj okužb / kakovost plodov
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici