Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V letu 2021 smo izvedli poljska poskusa, v katerih smo preučevali učinkovitost ekološkega in integriranega škropilnega programa na zatiranje stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål) v dveh ločenih nasadih jablan na Primorskem. Ocenjevali smo velikost populacije odrasle stenice, njenih ličink in delež plodov s poškodbami v 9- do 12-dnevnih presledkih. Škropilni program v ekološkem nasadu, temelječ na rastlinskih izvlečkih, naravnih piretrinih, spinosadu, kaolinu, naravnih milih in azadirahtinu, je bil v povprečju med 45- in 66-odstotno učinkovit za zatiranje stenic in je za 65 do 78 odstotkov zmanjšal delež plodov s poškodbami ob obiranju. Pri dveh integriranih škropilnih programih, temelječih na uporabi snovi acetamiprid, deltametrin, fosmet, spinosad in rastlinskih izvlečkov, smo dosegli od 69- do 93-odstotno učinkovitost pri zatiranju odraslih stenic. Uporaba pripravkov v integriranem programu je za 70 do 80 odstotkov zmanjšala delež plodov, poškodovanih od stenic, ob obiranju. Iz podatkov, ki smo jih dobili v poskusu, lahko sklepamo, da so lahko škropilni programi, ki temeljijo na podlagi testiranih razpoložljivih aktivnih snovi, do 80-odstotno učinkoviti. To kaže, da zgolj z uporabo testiranih pripravkov ni možno zagotoviti dovolj temeljitega zatiranja stenice. Hkrati je z uporabo insekticidov treba izvajati še druge biotične in biotehniške metode zatiranja.
Ključne besede: marmorirana smrdljivka, kemično zatiranje, jablana
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 744; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Z uporabo biostimulatorjev zmanjšujemo potrebo po gnojenju in izboljšujemo splošno vitalnost, odpornost in rast rastlin ter jih tako ščitimo pred okužbami od škodljivih organizmov. Uspešno jih lahko uporabimo v vseh panogah kmetijstva, vendar pa so kljub veliko raziskavam, ki so jih že naredili, biostimulatorji med raziskovalci in kmetovalci še zelo nepoznani. Sestavljajo jih naravne ali sintetične snovi, lahko pa so tudi kombinacija obojih. Čeprav z gotovostjo ne moremo trditi, kako točno delujejo na rastlino, lahko rečemo, da vplivajo neposredno na fiziološke procese, kar zagotavlja korist za rast in razvoj ter za odzivanje na vodni stres, slanost in strupene elemente
Ključne besede: Biostimulator, jablana, bolezni, škropilni program, škodljivci, ostanki FFS.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 47
Celotno besedilo (965,33 KB)

Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 107
Celotno besedilo (4,76 MB)

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Ključne besede: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1102; Prenosov: 104
Celotno besedilo (541,33 KB)

Opis: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Ključne besede: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1138; Prenosov: 24
Celotno besedilo (7,76 MB)