1. Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogikiMarjana Vajngerl, 2018, magistrsko delo Opis: S popotnico praškega konservatorija je Janko Ravnik leta 1919 postavil temelje klavirskemu pouku na novo ustanovljenem Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Pridobil si je ugled izvrstnega pedagoga, ki je s svojim znanjem, karizmo in pedagoškim čutom uspel pridobiti v svoj razred najbolj nadarjene mlade pianiste na Slovenskem. Njegovi učenci in študenti so bili: njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Hilda Horak, Igor Dekleva, Zdenka Novak in Tanja Zrimšek, ki so po študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavirski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških prizadevanjih. Ob pedagoškem delu je deloval tudi kot skladatelj in z njegovimi klavirskimi skladbami sem ga umestila med njegova učenca in študenta: Pavla Šivica ter Marijana Lipovška, oba prav tako skladatelja, klavirska pedagoga in Ravnikova dolgoletna sodelavca na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Ključne besede: JANKO RAVNIK, PEDAGOŠKO DELO, KLAVIRSKE SKLADBE, PEDAGOŠKA DEDIŠČINA, FOTOGRAF IN REŽISER
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 1561; Prenosov: 342
 Celotno besedilo (10,24 MB) |
2. MEŠANI ZBORI JANKA RAVNIKAUrška Zupančič, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Pričujoče delo predstavlja življenje skladatelja, pianista in fotografa Janka Ravnika in nekoliko podrobneje obravnava njegove mešane zbore. Predstavljene so skladbe: Poljska pesem, Ženjica, Bohinjska, Oj, breze ve kraljičine bele, Naš spev, Jezero in Requiem. Prve tri so bile skupaj z nekaterimi skladbami iz preostalega Ravnikovega opusa predstavljene na diplomskem koncertu, katerega namen je bil predstaviti Bohinjcem njihovega rojaka, ki ga, po analizi rezultatov anketnega vprašalnika, ne poznajo najbolje.
V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, zgodovinska metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze, metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: Janko Ravnik, skladatelj, pianist, fotograf, mešani zbori, Bohinj, izvedba
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 1718; Prenosov: 208
Celotno besedilo (11,69 MB) |
3. GREGOR GOJMIR KREK IN NJEGOV ZBOROVSKI OPUSSimon Šubic, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta uvodoma predstavljena življenje in delo Gojmirja Kreka ter njegovo delovanje na različnih področjih. Gojmir Krek je po poklicu bil pravnik, deloval pa je tudi kot skladatelj, urednik, glasbeni pisec in kritik. Podrobneje je Krekovo delo predstavljeno na področju uredništva in glasbene kritike, prav tako njegov glasbeni opus, poseben poudarek pa smo namenili analizi skladb iz njegovega zborovskega opusa, ki so bile objavljene v glasbeni reviji Novi akordi. Diplomsko delo je metodološko zasnovano na dveh med seboj dopolnjujočih se načelih: na zgodovinski analizi virov ter analizi skladb iz Krekovega zborovskega opusa.
Ključne besede: GREGOR GOJMIR KREK
ZBOROVSKI OPUS
NOVI AKORDI
JOSIP IPAVEC
EMIL ADAMIČ
ANTON LAJOVIC
JANKO RAVNIK
BARČICA
BLAGOR JIM
BRATJE, V KOLO SE VSTOPIMO
IDILA
KAKOR BELA GOLOBICA
KANGLICA
POVEJTE VE PLANINE
SLIKA
SRBSKA NARODNA
STUDENČEK
TAM NA VRTNI GREDI
VABILO
ZVEČER
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2751; Prenosov: 132
Celotno besedilo (788,31 KB) |
4. SAMOSPEVI HUGA WOLFA IN SOČASNA USTVARJALNOST SAMOSPEVA NA SLOVENSKEMElizabeta Kotnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno življenje skladatelja Huga Wolfa, njegova ustvarjalnost in najpomembnejše zbirke samospevov. Ker gre za enega najpomembnejših skladateljev samospeva, sem podrobneje predstavila razvoj samospeva v Evropi in Sloveniji.
Metodološko je diplomsko delo zasnovano na dveh dopolnjujočih se načelih, primerjavi arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav ter iskanju arhivskih virov, o življenju in delu Huga Wolfa ter razvoju samospeva.
Ključne besede: HUGO WOLF, MÖRIKEJEVE PESMI, GOETHEJEVE PESMI, ŠPANSKA PESMARICA, ITALIJANSKA PESMARICA, RAZVOJ SAMOSPEVA, FRANZ SCHUBERT, ROBERT SCHUMANN, JOHANNES BRAHMS, JURIJ FLEIŠMAN, MIROSLAV VILHAR, KAMILO MAŠEK, ANTON NEDVĔD, DAVORIN JENKO, HRABROSLAV VOLARIČ, BENJAMIN IPAVEC, FRAN GERBIČ, ANTON FOERSTER, RISTO SAVIN - FRIDERIK ŠIRCA, JOSIP IPAVEC, GOJMIR KREK, ANTON LAJOVIC, JANKO RAVNIK
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 3429; Prenosov: 291
Celotno besedilo (489,21 KB) |
