| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MADŽARSKO BEGUNSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI V LETIH 1956 IN 1957
Tanja Kološa, 2016, diplomsko delo

Opis: Revolucija oktobra 1956 na Madžarskem je bila prvi večji upor proti sovjetskemu režimu. Med vstajo in po njenem zatrtju je Madžarsko državo ilegalno zapustilo okoli 200.000 prebivalcev. Večina, približno 90 %, ljudi je zbežalo prek meje v Avstrijo, manjši del pa je domovino zapustilo prek Jugoslavije oz. Slovenije. Veličina begunskega vala je presenetila tako države sprejemnice kot cel Zahodni svet. Cilj naloge je bil, da s pomočjo arhivskih virov, slovenske periodike in strokovne literature podrobno predstavit madžarsko begunsko problematiko v Sloveniji ter Jugoslaviji. Skoraj 20.000 madžarskih beguncev je dobilo začasno zatočišče v jugoslovanskih taboriščih. V arhivskih virih Uprave državne varnosti obstajajo podatki, da je v Slovenijo pribežalo 2.361 madžarskih beguncev, ki so bili nameščeni v 10-ih začasnih begunskih taboriščih. Več kot 300 ljudi je skrbelo za uspešno delovanje teh taborišč, ki so bili urejeni v turističnih centrih in gradovih. Iz istih virov ter iz slovenskih časnikov razberemo, da je največji naval madžarskih beguncev v Sloveniji bil v mesecu januarju leta 1957. Statistični podatki o starostni strukturi madžarskih beguncev v Jugoslaviji prikazujejo, da je kar 80 % madžarskih beguncev bilo starih do 35 let, od tega je visoko število mladoletnih in tistih otrok, ki so pobegnili brez staršev. Za vzrok pobega je večina madžarskih beguncev navedla strah pred komunističnim režimom in željo po boljšem življenju na Zahodu. Velika večina teh beguncev, ki so bili v slovenskih taboriščih, je za končni cilj izbrala eno izmed Zahodno Evropskih držav.
Ključne besede: Madžarska revolucija leta 1956, Nagy Imre, madžarski begunci, slovenska begunska taborišča, UNHCR, J. B. Tito, Visoki komisar OZN za begunce
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 960; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Da li je Titova država bila "totalitarna"?
Sergej Flere, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Sabor Hrvatske 2006. godine i Ustavni sud Slovenije prošle godine označili su celokupno uređenje iz vremena Titove Jugoslavije (1945-1990) kao totalitarno, bez vremenskih ili sadržinskih ograničenja svoje kvalifikacije. Slovenački sud je na osnovu toga zabranio dalju upotrebu Titovog imena prilikom davanja naziva ulica i trgova u Sloveniji. Pri tome, nijedno od ta dva tela nije se pozivalo na sistematska razmatranja totalitarizma, niti su analizirali taj pojam niti njegovo prisustvo. Teško je negirati da je Jugoslavija 1945. godine formirana pretežno kao totalitarna država. U ovom razmatranju se negira da bi uređenje u Jugoslaviji posle sredine 60-ih godina bilo totalitarno, u pogledu bilo kojeg od elemenata koje pružaju Fridrih (Friedrich) i Bžežinski (Brzezinski) u svojoj klasičnoj studiji iz 1956. godine. U Jugoslaviji 60-ih godina je izlazilo više miliona primeraka verske štampe godišnje, a privredna preduzeća nisu funkcionisala u okviru naturalne planske privrede. Što se tiče političkog uređenja, koje je zvanično bilo jednopartijsko, republike (a od 1971. i pokrajine) delovale su kao autonomni politički sistemi, brinule su za svoje interese, čak se oko njih i sukobljavale. Iako je Tito bio imenovan za predsednika sa stalnim mandatom i mada se gajio njegov kult, njegova vlast bila je ograničena suprotstavljenim federalnim karakterom države.
Ključne besede: totalitarizem, komunizem, politika, Jugoslavija, Josip Broz Tito, poliarhija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 792; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

3.
JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKI ODNOSI MED LETI 1945-1953 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI POROČEVALEC IN VESTNIK
Danijel Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: Jugoslavija in Sovjetska zveza nista vzdrževali diplomatskih stikov do 40-ih letih 20. stoletja, nato jih je v vzpostavitev le-teh prisilila fašistična nevarnost. Obdobje druge svetovne vojne je bilo v jugoslovansko-sovjetskih odnosih zaznamovano s skupnim prizadevanjem za poraz fašističnih okupatorjev kot dokončnim razkolom med vladama zaradi mednarodne politične afirmacije partizanskega odporniškega gibanja in sovjetskega priznanja nove komunistične oblasti v Jugoslaviji. Povojno obdobje je bilo v odnosih med državama zaznamovano z visoko donečimi izjavami o nerazdružljivem bratstvu in zavezništvu dveh komunističnih držav kot zasledovanju lastnih interesov v mednarodni politiki nespornih vodij obeh držav, t. j. Josipa Broza Tita in Josipa Stalina. Sovjetski poizkusi podrediti si majhno komunistično državo na Balkanu oz. omejiti njeno samovoljno zunanjo politiko niso dali uspehov in so nazadnje privedli do izključitve Jugoslavije oz. jugoslovanske partije iz informacijskega biroja devetih komunističnih držav oz. Informbiroja junija 1948. Informbirojevski spor je nedvomno zaznamoval naslednjo etapo v odnosih med državama, in sicer ga je določal politični in ideološki antagonizem, ki se je kazal v raznih oblikah sovjetskih pritiskov na Jugoslavijo. Tako je bila slednja izpostavljena silnemu propagandnemu napadu, gospodarskemu pritisku in vojaškim izzivanjem, ki so jo prisilili k tesnejšim odnosom z zahodnimi kapitalističnimi državami. Previdno otoplitev v odnosih je naznanila šele Stalinova smrt marca 1953.
Ključne besede: Jugoslavija, Sovjetska zveza, komunizem, politični odnosi, Informbiro, Josip Broz Tito, Josip Visarionovič Stalin
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 3690; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (954,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici