| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 187
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Diversity of Enforcement Titles in Cross-border Debt Collection in the EU : National Report: Bulgaria
Desislava Naydenova, 2022

Opis: Applying a systematic approach, this report addressess the main features of enfrocement titles in Bulgaria. It focuses on judgments, court settlements and notarial deeds, scrutinizing their content, form and effects. It conveys theoretical insight into the subject matter as well as conclusions from relevant case law.
Ključne besede: izvršilni naslov, čezmejna izvršba, Bolgarija, pravo EU, civilno procesno pravo
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 69; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Realizacija (izvršitev) stvarnopravnih zavarovanj : magistrsko delo
Lucija Pezdiček, 2022, magistrsko delo

Opis: Stvarnopravna zavarovanja delimo glede na objekt, ki je predmet jamstva. Tako stvarnopravna zavarovanja plačil v poslovni in sodni praksi razvrščamo na zavarovanja s terjatvami, med katere sodijo (pravi in nepravi) faktoring, finančna zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje ali fiduciarna cesija in zastavna pravica na terjatvah (vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah). Naslednjo pomembno vlogo igrajo zavarovanja s premičninami, ki jih poznamo v obliki fiduciarnega prenosa lastninske pravice ali prenosa lastninske pravice v zavarovanje v obliki zastavne pravice na premičnini, ki je lahko bodisi posestna bodisi neposestna, in sodobne oblike pridržka lastninske pravice. Najpomembnejša vrsta stvarnopravnih zavarovanj so zavarovanja z nepremičninami, to so hipoteka, finančni lizing nepremičnin in (predialno) stvarno breme. Posebna značilnost določenih institutov oziroma vrst zavarovanj je ta, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavlja (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje. V našem pravnem sistemu se premičnine običajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, bodisi posestne, bodisi neposestne, v obeh primerih pa pridobi zastavni upnik tako imenovano izvedeno stvarno pravico. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova akcesornost oziroma odvisnost od zavarovane terjatve. Kot taka zato ni samostojno prenosljiva pravica, niti ni samostojno izvedena stvarna pravica, temveč je venomer odvisna od zavarovane terjatve. Najpomembnejša sekcija stvarnopravnih zavarovanj se nanaša na zavarovanja z nepremičninami. Zastavna pravica na nepremičnini se tako imenuje hipoteka. Za hipoteko, kot vrsto zastavne pravice, veljajo vsa splošna načela, ki veljajo za zastavno pravico. Od navadne hipoteke se maksimalna hipoteka razlikuje po značilnostih zavarovane terjatve. Tukaj glede samih značilnostih SPZ ni preveč dosleden. Notarska prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko, torej zunajsodna realizacija hipoteke je novost, za katero pa je primarna podlaga v SPZ-ju in se torej ureja po pravilih stvarnopravnega zakonika. ZFZ glede notarske hipoteke ureja zgolj pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Notarska prodaja je prodaja zastavljene nepremičnine, ki jo v imenu hipotekarnega upnika opravi notar zaradi zagotovitve zunajsodne uresničitve prednostnega poplačilnega upravičenja, vključenega v notarski hipoteki. Na zahtevo hipotekarnega upnika začne notarsko prodajo notar. Nekatere posamezne vrste stvarnopravnih zavarovanj, ki se delijo glede na predmet jamstva, niso zadostile potrebam poslovne prakse, zato so se razvile nove, sodobne oblike, ki so po razdelkih podrobneje razložene v nadaljevanju.
Ključne besede: hipoteka, izvršba, nepremičnine, prednostno poplačilno upravičenje, premičnine, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zavarovana terjatev, zunajsodna uveljavitev, izvršitev
Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Prost pretok začasnih ukrepov v civilnih zadevah v EU in njihovi učinki : doktorska disertacija
Urška Kupec, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko prostega pretoka začasnih ukrepov v civilnih zadevah znotraj meja EU in preučuje učinke začasnih ukrepov znotraj EU. Prost pretok začasnih ukrepov je pomemben, saj se tako zagotovi celovito varstvo upnika in njegove pravice do zasebne lastnine. Pomembno je tudi vprašanje učinkov, ki jih začasni ukrepi dosežejo v tujini, saj so učinki začasnih ukrepov za položaj upnika lahko odločilni. Čeprav v EU velja načelo medsebojnega zaupanja, kar pomeni, da bi države članice EU morale zaupati v pravne sisteme drugih držav članic EU in odločitve njihovih sodnikov, je mogoče ugotoviti, da na področju prostega pretoka začasnih ukrepov na podlagi BU Ia še veljajo omejitve, ki v velikih primerih dejansko onemogočajo prost pretok teh začasnih ukrepov. Razlog za te omejitve je mogoče najti predvsem v tem, da so pri izdaji začasnih ukrepov določene temeljne pravice dolžnikov v civilnem postopku (denimo pravica do izjave) okrnjene in da obstaja določen dvom, da posamezne države članice EU niso zadostno oziroma sploh niso spoštovale temeljnih pravic posameznikov. Prav tako je potrebno upoštevati, da se pravni redi držav članic EU tudi bistveno razlikujejo glede trenutka, v katerem se lahko izda začasni ukrep (pred, med ali po zaključen postopku o glavni stvari), in glede pogojev za izdajo začasnega ukrepa (nujnost, nevarnost). Z namenom zagotovitve učinkovite in hitre zamrznitve sredstev na bančnih računih je bila sprejeta Uredba ENZBR, katere namen bi naj bil, da upnikom daje na voljo dodatno in neobvezno sredstvo, s katerim lahko upnik doseže zamrznitev dolžnikovih denarnih sredstev na bančnih računih v vseh državah članicah EU (razen Danske). Po pregledu vsebine Uredbe ENZBR je mogoče ugotoviti, da ta na področju zaščite interesov upnika, ki še ne razpolaga s pravnim naslovom, ni prinesla bistvenih prednosti. Tudi Uredba ENZBR v tem primeru zelo pogojuje izdajo naloga, zaradi česar obstaja nevarnost, da postopek po Uredbi ENZBR za upnike, ki še ne razpolagajo s pravnim naslovom, ne bo zanimiv. Na tem področju je sicer bilo sprejeto poročilo, ki vključuje predlog direktive za skupne minimalne standarde za civilni postopek v EU. Predmet direktive je tudi področje začasnih ukrepov, pri čemer v tej fazi še ni mogoče dajati ugotovitev glede praktičnega pomena oziroma vpliva predloga direktive na prost pretok začasnih ukrepov. Z namenom prikaza razlike v nacionalnih pravnih sistemih smo glede začasnih ukrepov obravnavali nacionalna prava Nemčije in Hrvaške , pri čemer smo ugotovili, da se nacionalni pravni sistemi v marsikaterem vprašanju razlikujejo in da v tem lahko tiči razlog za nezaupanja med državami članicami EU. Po opravljeni analizi smo zaključili, da je odločitev upnika glede uporabe oziroma izbire primernega ukrepa zavarovanja odvisna od učinkov, ki ga posamezni ukrep zagotavlja. Sprejeli smo tudi zaključek, da postopek priznanja in izvršitve po BU Ia ne prispeva h krepitvi načela medsebojnega zaupanja pri delovanju v EU in k dosegu cilja prostega pretoka sodnih odločb. Končno pa smo tudi ugotovili, da bi za učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb bi bilo primerno sprejeti skupne minimalne standarde postopka.
Ključne besede: izvršba na bančni račun, premoženje v tujini, začasna odredba, priznanje in izvršitev začasne odredbe, realna zveza, kontradiktornost postopka, nalog za zamrznitev bančnih računov, podatki o bančnem računu, učinki začasnih ukrepov, element presenečenja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 524; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

4.
Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova : doktorska disertacija
Irena Merc, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo. V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon). Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere. Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red.
Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

5.
Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov : magistrska naloga
Anita Sever, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta. Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca. V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca. Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Ključne besede: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 877; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (760,39 KB)

6.
Pravna ureditev izvršbe v praksi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žan Smrekar, 2020, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo sem raziskal Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja in ostalo strokovno literaturo, ki ureja izvršilni postopek v Sloveniji. Živimo v času, kjer je zadolževanje skoraj neizbežno, ker pa včasih dolg ne uspe biti poravnan ustrezno med strankama samima, vskoči v zadevo država. Država je praktične naloge izvršbe zaupala izvršiteljem, ki so samozaposleni in delujejo pod nadzorom Zbornice izvršiteljev Slovenije in Ministrstva za pravosodje. Slovenski Zakon o izvršbi in zavarovanju je bil večkrat noveliran, saj je bodisi varoval dolžnika in je izvršilni postopek veljal za neučinkovitega, bodisi pa privilegiral upnika ter hitrost postopka. Zato je za vse novele zakona veljalo: dva koraka naprej, eden nazaj. Zakonodajalec mora biti pozoren tako na pravice upnika kot dolžnika ter urediti zakon tako, da nobena izmed strank ne zavlačuje postopka brez razloga ter nikogaršnje človekove pravice niso kršene. Izvršba, ki temelji na verodostojni listini, ki jo prejme Centralni oddelek za verodostojno listino, je vložena elektronsko preko spletnega portala in prispeva k razbremenitvi sodišča, saj je ni potrebno vložiti pisno. Čeprav je naš zakon napisan po vzoru avstrijskega zakona o izvršbi, je še vedno opaziti razlike med zakonodajama Avstrije in Slovenije zaradi zgodovinskih in ostalih razlogov. Primerjal pa bom tudi slovenski zakon z ureditvijo izvršilnega področja v Nemčiji. V diplomskem delu sem raziskal največje razlike med državami ter kako poteka čezmejna izvršba v Evropski uniji. S pomočjo pravnih metod sem področje izvršilnega prava raziskal takšnega, kot je zapisan v zakonih, kot tudi s pomočjo strokovnih člankov pregledal, kako naj bi bil zakon v prihodnosti urejen (lat.: de lege ferenda). Na koncu dela pa sem predstavil predloge za izboljšavo in pregledal trenutno stanje v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, izvršba, izvršitelj, izvršba v Nemčiji in Avstriji, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Centralni oddelek za verodostojno listino
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 876; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (504,93 KB)

7.
Vloga izvršitelja v izvršilnih postopkih v Republiki Sloveniji in primerjalnopravni zgledi : magistrska naloga
Gregor Marjanović, 2019, magistrsko delo

Opis: Izvršilni postopek je sodni postopek katerega cilj je s pomočjo državne prisile opraviti izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa postopkovna pravila za prisilno realizacijo upnikove terjatve na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova, določa pravila za zavarovanje terjatev ter določa delovno področje in pooblastila izvršiteljev. V primeru denarnih terjatev im upnik na voljo več izvršilnih sredstev za poplačilo denarne terjatve, a pogosto je edina možnost izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin po 83. členu ZIZ. Ker so dolžniki pogosto (pre)zadolženi, ostali upniki pa so že posegli po drugem premoženju dolžnika, upniku v želji, da bi prišel do (hitrejšega) poplačila ne ostane drugega, da poseže na premično premoženje dolžnika. Če se upnik odloči za izvršbo na premičnine gre za izvršilno sredstvo pri katerem je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe in določiti izvršitelja, ki bo poskušal doseči plačilo dolga. Področje izvršiteljev je bilo s sprejetjem ZIZ leta 1998 bistveno spremenjeno z uvedbo instituta zasebnega izvršitelja po vzoru francoske in nizozemske ureditve. Izvršitelji delujejo na podlagi podeljene koncesije s strani ministrstva za pravosodje, na podlagi izpolnjenih pogojev za opravljenje službe. Ministrstvo za pravosodje njihovo delo nadzira, kljub temu, da je opravljanje dela priznano kot svoboden, samostojen poklic. S spremembo in prenos službe izvršitelja v zasebno sfero je prišlo do razbremenitve dela sodišč tako z organizacijskega kot finančnega vidika, a praksa kaže, da se kljub temu soočajo z velikimi obremenitvami. Trenutno je v Republiki Sloveniji po podatkih Zbornice izvršiteljev Slovenije 32 izvršiteljev, ki so skupaj v letu 2018 imeli v upravljanju 117.163 izvršilnih zadev. Namen magistrske naloge je obravnava in potrditev ključne vloge izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe v primeru izterjave denarnih terjatev in pri izvrševanju sodnih odločb v družinskopravnih sporih. V ta namen se opredelijo pristojnosti izvršitelja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in pogled sodne prakse na njihovo delo. V povezavi s delom izvršitelja se predstavi nadzor nad njegovim delom, poslovanje ter odškodninska in disciplinska odgovornost. Z namenom oceniti trenutni položaj izvršiteljev v Republiki Sloveniji se primerjalnopravno predstavi sistem izvršiteljev v Združenem kraljestvu ter poda predloge za učinkovitejšo realizacijo v premičninskih izvršbah, upoštevajoč temeljne ustavne garancije.
Ključne besede: izvršitelj, zakon o izvršbi in zavarovanju, izvršba, rubež premičnin
Objavljeno v DKUM: 24.12.2019; Ogledov: 1060; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (664,46 KB)

8.
Analiza učinkovitosti instituta seznama dolžnikovega premoženja in možnosti upnika v primeru terjatve s čezmejnim elementom : magistrsko delo
Tadeja Špolarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut seznama dolžnikovega premoženja, ki je eno izmed področij, ki je bilo z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremenjeno oziroma dopolnjeno. Sam institut je sicer svojo podobo že večkrat spremenil, saj zakonodajalec teži k temu, da bi bil urejen na način, da bi v postopku izvršbe dosegal svoj cilj, ki pa je v čim lažjem in čim hitrejšem poplačilu upnika. V začetnem poglavju je tako predstavljen institut seznama dolžnikovega premoženja skozi novele ZIZ, z namenom predstavitve postopnega izoblikovanja instituta in njegovega spreminjanja skozi čas. V nadaljnjem poglavju je opredeljena novost, sprejeta z novelo ZIZ-L, in sicer informativni seznam dolžnikovega premoženja, sam zaključek predstavitve predmetnega instituta pa se v nadaljevanju zaključi s celovitim pregledom instituta kot takega s poudarkom na sodni praksi. V nadaljevanju je predstavljena primerjalno pravna ureditev seznama dolžnikovega premoženja, z ureditvijo v Avstriji in na Hrvaškem. Drugi del predmetnega magistrskega dela pa je namenjen obravnavanju Uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov, s katero lahko upnik doseže zamrznitev bančnega računa v drugi državi članici, ki jo uredba zavezuje, ter tako lažje pride do poplačila njegove terjatve in do izpolnitve cilja izvršilnega postopka. Magistro delo tako prikaže nekatere rešitve in težave, ki jih prinašajo omenjene možnosti, ki so na voljo upniku.
Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, seznam dolžnikovega premoženja, informativni seznam dolžnikovega premoženja, novela ZIZ-L, Uredba o zamrznitvi bančnih računov, transakcijski račun.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 958; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (694,99 KB)

9.
Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko delo
Taja Gril, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Objavljeno v DKUM: 19.06.2019; Ogledov: 1242; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE
Anja Pečovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Ključne besede: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1096; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (978,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici