| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Energetska in gradbena prenova montažne hiše Marles
Nataša Mihorič Pirc, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je prikazati načine izboljšanja energetske učinkovitosti na montažni hiši Marles, zgrajene leta 1973, katero je bilo potrebno energetsko prenoviti skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah - PURES. Opisani so konstrukcijski elementi stavbe in njihove lastnosti. Zaradi večjega izkoristka obnovljivih virov in boljše ekonomske vzdržnosti je pri prenovi vgrajena tudi toplotna črpalka tipa zemlja/voda. Po prenovi hiše so pridobljeni kazalniki energetske učinkovitosti, kateri so del energetske izkaznice. Analiziran je vpliv sanacijskih ukrepov na rabo energije in pripadajoče stroške, kar predstavlja osnovo za ekonomsko analizo in izračun vračilne dobe investicije v prenovo hiše.
Ključne besede: energetska prenova, gradbena prenova, energetska izkaznica, toplotne izgube, toplotna izolacija, energetska učinkovitost stavb
Objavljeno: 14.05.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Ključne besede: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Supermax zapori v Ameriki
Elena Jerman, 2020, diplomsko delo

Opis: Supermax zapori v Ameriki, poznani tudi kot ´special control units´, ´intensive management units´, ´special management units´ ali ´security housing units´, so maksimalno varovani zapori, kjer ni prostora za rehabilitacijo, druženje, terapijo ali edukacijo. Kljub temu da se je praksa ekstremne izolacije in deprivacije, ki se v zaporu uporablja s primarnim namenom zaščite javnosti in zagotavljanja varnosti v zaporu, že leta 1900 izkazala kot neučinkovita, neetična, nehumana in draga, je le-ta v zadnjih desetletjih postala daleč najmočnejše orožje v pomenu kaznovanja in nadzornih ukrepov, ki je dostopen zaporskim upravljalcem. Kaznovalni sistem, v teoriji namenjen le najhujšim zločincem, v praksi izkazuje drugačno sliko. Zaradi prenatrpanosti ostalih zaporov, izgredov in kršitev zaporskih pravil v splošnih zaporih se v ekstremni izolaciji v supermaks zaporih najpogosteje znajdejo mladoletniki, duševno bolni in telesno oziroma fizično omejeni zaporniki. Zaradi narave svoje bolezni in procesa odraščanja se le-ti pogosteje znajdejo v konfliktu, ki mu sledi kazen – samica. S problematiko ekstremne izolacije in deprivacije v supermaks zaporih se v zadnjih desetletjih ukvarjajo predvsem organizacije na področju človekovih pravic. Pri tem so zaznale precej kršitev, zaradi katerih so bili izpeljani tudi sodni postopki. Zahvaljujoč se organizacijam, ki ozaveščajo o problematiki supermaks sistema, so se ponekod zadeve premaknile v pozitivno smer. Kljub navedenemu, se mnogi namreč ne zavedajo dejstva, da problem ekstremne izolacije ne zadeva zgolj zaporski sistem in same zapornike, temveč ima negativen vpliv tudi na javnost. Večina zapornikov prej ali slej svojo kazen odsluži in se tako brez kakršnih koli rehabilitacijskih programov vrne nazaj v skupnost, kar pa pogosto privede do povratništva. Gre namreč za začaran krog, kjer bi bilo učinkoviteje poskrbeti za preventivo kot kurativo.
Ključne besede: diplomske naloge, Supermaks, samica, ekstremna izolacija, človekove pravice
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Izolacija keratina iz odpadne volne s hidrotermičnimi postopki
Aleksandra Verdnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Naraščajoča skrb za okolje in vse večje povpraševanje po varnih in trajnostnih bioloških materialih spodbujajo iskanje boljših in zelenih metod za izkoriščanje razpoložljivih naravnih stranskih proizvodov. Odpadna ovčja volna z visoko vsebnostjo keratina (95 %) je le eden izmed stranskih proizvodov, ki nastaja v tekstilni industriji. Smiselno bi bilo biorazgradljiv volneni keratin pretvoriti v komercialne biomateriale in jih uporabiti v nadaljnjih aplikacijah kot sekundarni proizvod. Pri tem ekstrakcija keratina iz odpadne volne s podkritično vodo predstavlja pomembno alternativo konvencionalnim procesom ekstrakcije. V okviru magistrskega dela smo iz odpadne volne izolirali keratin z uporabo podkritične vode. Izolacijo smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah med 150 °C in 250 °C in reakcijskem času od 5 min do 75 min. Najvišji izkoristek keratina smo dobili pri temperaturi 180 °C in času 60 min. S Fourierevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo potrdili prisotnost keratina v dobljenih produktih izolacije. Izoliranemu keratinu smo nato določili molekulsko maso z dvema različnima metodama; s poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecil sulfata (SDS-PAGE elektroforeza) in z uporabo gelske kromatografije. Molekulska masa keratina, nastalega pri reakciji izolacije, je med 4 kDa in 13 kDa. Molekulske mase keratina padajo z naraščanjem temperature.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, izolacija, podkritična voda, gelska kromatografija, elektroforeza
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
Primerjava energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov v različnih obdobjih
Analina Kralj, 2020, diplomsko delo

Opis: Višja energetska učinkovitost prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka in k boljšim gospodarskim rezultatom. Stavbe naj bi doprinesle kar 40 % porabo energije in 36 % emisij CO2, zato je ključna energetska učinkovitost objektov oz. stavb. Država spodbuja k ozaveščanju, informiranju in izobraževanju o energetski učinkovitosti s pomočjo različnih prospektov in subvencij. V okviru diplomske naloge smo analizirali energetsko učinkovitost večstanovanjskih objektov zgrajenih v različnih časovnih obdobjih. S pomočjo preračunov energetskih izkaznic smo preučevali porabljeno energijo večstanovanjskih objektov. Na to smo grafično v Excelu primerjali dejanske meritve z dovoljenimi oz. zahtevanimi in ugotovili, da vrednosti med izmerjenimi in zahtevanimi v večini primerov odstopajo. Največja odstopanja so bila pri najstarejšem preučevanem objektu, ki je najbolj obremenilen za okolje. S pomočjo termografije smo na primeru Primius naselja ugotavljali energetske pomanjkljivosti. Zunanje motnje (npr. Sonce) imajo velik vpliv na same meritve, posledično lahko dobimo neverodostojni termogram. Rezultati kažejo, da največ toplote uhaja skozi okna. V diplomskem delu smo prišli do sklepa, da na energetsko učinkovitost stavbe vpliva starost, orientiranost stavbe, etaža v kateri se nahaja stanovanje in število oken. Starejša kot je gradnja večstanovanjskih objektov, več je energetskih pomanjkljivosti in s tem višja poraba energentov. Največ prihrankov končne energije lahko dosežemo s toplotno izolacijo fasade in z zamenjavo stavbnega pohištva.
Ključne besede: energetska izkaznica, energetska učinkovitost, izolacija, termografija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 116; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

6.
Družbena omrežja in socialna izolacija
Miran Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Pojav družbenih omrežij je s sabo prinesel veliko sprememb v vsakdanjem življenju. Obstaja teorija, da družbena omrežja povečujejo občutek socialne izolacije. V diplomskem delu smo raziskovali prav to vez med uporabo družbenih omrežij in povečanim občutkom socialne izolacije. V teoretičnem delu smo opisali pojme družbeno omrežje, socialna izolacija in socialna vključenost. Predstavili smo tudi lastnosti družbenih omrežij, individualne dejavnike osamljenosti ter povezavo med družbenimi omrežji in socialno izolacijo. Empirični del je zajemal raziskavo ankete, v kateri je sodelovalo 112 udeležencev. Na podlagi njihovih odgovorov smo naredili analizo, ki nam je dala večji vpogled v to problematiko.
Ključne besede: socialna izolacija, družbena omrežja, osamljenost
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 564; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Energetska sanacija starejše hiše
Klemen Srpčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana ena izmed možnosti energetske sanacije starejše hiše. Gre za hišo, zgrajeno leta 1964, ki je brez ustrezne toplotne izolacije, zaradi česar so prisotne velike toplotne izgube skozi ovoj stavbe, kar pomeni višjo potrebo po toploti za ogrevanje. Predlagana je primerna izboljšava toplotne zaščite ovoja stavbe in menjava stavbnega pohištva. S predlaganimi ukrepi sanacije se energetska učinkovitost hiše izboljša, tako da je v skladu z zahtevami, kot jih podaja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za sanirano hišo je izdelana energetska izkaznica, ki potrjuje ustrezno energetsko učinkovitost.
Ključne besede: energetska učinkovitost stavb, energetska sanacija, toplotne izgube, toplotna izolacija, energetska izkaznica
Objavljeno: 30.09.2019; Ogledov: 1320; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Izolacija keratina iz perja s hidrotermičnimi postopki
Ksenija Rutnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja enega najbolj obremenilnih in neizkoriščenih odpadkov, saj zavzema do 10 % celotne teže perjadi, kar na letni ravni nanese skoraj 10 milijonov ton odpadkov. Zaradi visokega deleža keratina (90 %) je perje potencialna surovina za pridobivanje le – tega, hkrati pa bi tako postal izkoriščen vir, namesto onesnažujoč odpadek. V sklopu magistrske naloge smo izvedli izolacijo keratina iz perutninskega perja s subkritično vodo, pri temperaturah med 120 °C in 250 °C, in časih med 5 minut in 75 minut. Ugotovili smo, da je optimalna temperatura za izvedbo izolacije 180 °C. S FTIR analizo smo potrdili prisotnost keratina v produktih izolacije s subkritično vodo. Molekulsko maso nastalega produkta smo določili s SDS – PAGE elektroforezo in gelsko kromatografijo. Molekulska masa keratina nastalega pri reakciji izolacije se giblje med 4 kDa in 12 kDa. Iz teh rezultatov sklepamo, da subkritična voda pri visoki temperaturi deluje kot reducent in razcepi disulfidne vezi v molekuli keratina, ki posledično razpade na manjše enote. Za določitev uporabnosti metode izolacije iz perutninskega perja s subkritično vodo v industrijskem merilu, bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, izolacija, subkritična voda
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 418; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

9.
Ekstrakcija artemizinina iz sladkega pelina Artemisia annua L.
Anja Hribernik, 2019, diplomsko delo

Opis: Sladki pelin je trenutno ena izmed najbolj iskanih zdravilnih rastlin. Najpomembnejša zdravilna učinkovina, ki jo vsebuje, je artemizinin; antimalarik. Skupaj z železom tvori kisikove radikale, ki učinkovito zatirajo parazite. Vsebuje tudi antioksidante. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv ekstrakcijskega postopka ter vpliv različne letine materiala na vsebnost artemizinina v ekstraktih. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije. Določiti smo želeli optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo artemizinina. Kot ekstrakcijski medij smo poleg konvencionalnih topil uporabili tudi superkritične fluide. Primerjali smo sladki pelin dveh različnih letin ter raziskali, kako čas žetve vpliva na vsebnost artemizinina. Izvajali smo ekstrakcijo s hladnim topilom (maceracija) in ultrazvočno ekstrakcijo z etanolom ter mešanico topil heksan - etil acetat in ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi; kot topilo smo uporabili superkritični CO2. Sledila je karakterizacija ekstraktov s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Ugotovili smo, da je učinkovitost ekstrakcije odvisna od vrste materiala, ekstrakcijskega postopka in izbire topila. Vsebnost artemizinina v ekstraktih sladkega pelina pobranega v različnih časovnih obdobjih je bila različna, kar je posledica razpadanja sekundarnih metabolitov s časom. Izkoristki in vsebnost artemizinina v ekstraktih pridobljenih v vseh topilih (etanol, mešanica topil: 95 % n-heksan, 5 % etil acetat in ogljikov dioksid) so bili primerljivi, zato lahko sklepamo, da so vsa topila primerna za izolacijo artemizinina iz sladkega pelina. Vendar pri superkritični ekstrakciji ni potrebno nakdnadno čiščenje ekstraktov, zato je možnost, da bi artemizinin pri odstranjevanju topila razpadel, manjša.
Ključne besede: Artemisia annua L., artemizinin, antimalarik, izolacija, kromatografija
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 836; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (9,29 MB)

10.
Primerjava koncentracij in čistosti dna izolirane iz brstov (generativnih in vegetativnih) in listov (svežih, posušenih in liofiliziranih) bezga (sambucus nigra l.)
Špela Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (laboratorij za genetiko) najprej izolirali DNA s CTAB metodo iz vegetativnih in generativnih brstov ter iz svežih, posušenih in liofiliziranih listov črnega bezga (Sambucus nigra). Primerjali smo koncentracije in čistost DNA. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti iz katerih vzorcev smo dobili največjo koncentracijo DNA in iz katerih vzorcev je bila DNA najbolj čista. Koncentracije DNA smo izmerili s fluorimetrom, čistost pa s spektofotometrom in kvalitativno z agarozno elektroforezo. Ugotovili smo, da so bile največje koncentracije DNA pridobljene iz posušenih listov s povprečno vrednostjo 706,07 ng/µL. Najmanjše koncentracije DNA pa so bile izolirane iz svežih listov, s povprečno vrednostjo 301,13 ng/µL. Med vegetativnimi in generativnimi brsti ni bilo statistično značilnih razlik v koncentraciji in čistosti DNA. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik v čistosti med svežimi, posušenimi in liofiliziranimi listi. Najbližje optimalnemu razmerju A260/A280 so bili vzorci iz posušenih listov, s povprečnim razmerjem 2,08. Zaključili bi lahko, da dobimo največje koncentracije DNA iz posušenih listov, ki so se v našem primeru sušili dva tedna na zraku
Ključne besede: Sambucus nigra L., izolacija DNA, brst, svež, posušen, liofiliziran list, koncentracije DNA
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 441; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici