| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - Avstrija
Anton Holc, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije). V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza). Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 689; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (919,26 KB)

2.
Vzroki in posledice stresa ter primerjava le-tega v določenih samostojnih podjetjih
Anja Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Dandanes se nenehno srečujemo s številnimi obveznostmi, problemi, nenehnim hitenjem in pomanjkanjem časa in stres za nas predstavlja nekaj neizogibnega. Pojavil se je že pred tisočletji, ko je ljudem pomagal skozi preživetje, danes pa za ljudi predstavlja zahrbtnost in nasploh nekaj slabega. Ljudje stresu ne posvečajo dovolj časa in pozornosti, kar pa predstavlja največje posledice. Ob pojavu stresa se pri posamezni osebi lahko pojavijo številni simptomi, in sicer telesni, vedenjski, čustveni kot tudi miselni. Stres je zaradi vseh svojih posledic, ki jih povzroča, dobil pri ljudeh negativno podobo, čeprav stres do neke mere ljudem koristi. Pospeši človekovo storilnost, ga napolni z dodatno energijo in daje motivacijo za delo. Kadar posameznik stresa ne zna oziroma ga več ne more obvladati, pa stres presega njegove sposobnosti in ima negativen vpliv. Kar dokazuje, da je stres večdimenzionalen pojav, saj lahko obenem na človeka vpliva pozitivno ali negativno. Pojavlja se vsakodnevno ali občasno, povzročijo pa ga lahko notranji ali zunanji dejavniki, lahko ima kratkotrajen ali dolgotrajen vpliv. Magistrsko delo vsebuje teoretični kot tudi empirični del. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili stres na splošno ter se osredotočili na vzroke in posledice stresa zaposlenih na delovnem mestu, navedli pa smo tudi, kako premagati stres pri posamezniku. Stres postaja zelo velik problem delovnega sveta. Ne prizadene samo zaposlenega v podjetju, ampak tudi podjetje samo. Izhaja lahko iz delovnega okolja zaposlenega, delovnega mesta, kulture podjetja, medsebojnih odnosov ipd. Stres lahko vpliva pozitivno in tako poveča storilnost zaposlenih. V primeru negativnega vpliva pa to za podjetje lahko predstavlja zelo velik strošek. V empiričnem delu magistrskega dela smo skušali teorije različnih avtorjev podkrepiti z raziskavo, do katere smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bilo pripravljeno izpolniti 21 samostojnih podjetnikov. Skupno je bilo v anketni vprašalnik vključenih 26 oseb, od tega 21 lastnikov samostojnih podjetji in 5 zaposlenih v izbranih podjetjih. S pomočjo programa SPSS smo opravili analizo pridobljenih odgovorov in preverili hipoteze, ki smo jih zastavili v magistrskem delu. S pomočjo raziskave smo ugotovili, kateri so najpogostejši dejavniki, ki pri zaposlenih povzročajo stres. Ugotovili smo, kakšen vpliv ima stres na psihično stanje zaposlenih, katere so najpogostejše zdravstvene težave zaposlenih. Ugotovili smo, ali ima stres na delovnem mestu vpliv na njihovo razporejanje časa in ali čas koristijo, kot bi si ga želeli. Ugotovili smo, da zaposlenim največji vir stresa predstavlja preveč dela in sprejemanje pomembnih odločitev ter, da zaposleni, ki svojega časa ne razporejajo, kot bi si želeli, poročajo o več vedenjskih znakih prekomernega stresa.
Ključne besede: Stres, vrste stresa, stresorji, stres na delovnem mestu, vzroki stresa, posledice stresa, izgorevanje.
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 929; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
STRES IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Katja Zupanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času se vsak dan srečujemo s stresom in problemi v službi in v domačem okolju. Delo zaposlenih v socialno varstvenem zavodu postaja vse bolj zahtevno, obseg dela se povečuje, narava dela pa nalaga težko psihofizično obremenitev, zato je pojavnost stresa vse večja in posledično tudi izgorevanje na delovnem mestu. V diplomskem delu sta opisana stres in sindrom izgorevanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, ali sta stres in izgorevanje prisotna med zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen. Vprašanja so bila zaprtega tipa, in sicer sedem splošnih vprašanj in tri tabele s trditvami (skupaj 33 trditev), ki se nanašajo na tri vprašanja o znakih izgorevanja. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali v obliki grafov s pomočjo frekvenčne distribucije. Rezultati: Pri zaposlenih sta prisotna stres in izgorelost, ki sta povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Najpogostejše zdravstvene težave so bile bolečine v kostno-mišičnem sistemu hrbtenice, največ zaposlenih v vseh poklicnih skupinah pa je kazalo znake čustvene izgorelosti. Rezultati raziskave kažejo na to, da so zaposleni v socialno varstvenem zavodu pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresu, ki je velik vzrok izgorevanja na delovnem mestu. Sklep: Delavci v socialno varstvenem zavodu so se izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu in izgorevanja na čustvenem področju. Pojavljanje zdravstvenih težav glede stresa in izgorelosti je razvidno v povezavi z bolečinami v hrbtnem predelu, izgorevanje pa je bilo najizrazitejše na čustveni ravni.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje, poklicna izgorelost, socialno varstveni zavod.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1144; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (688,03 KB)

4.
Stres pri delu učiteljev razrednega pouka
Aleksandra Jagarinec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka doživljajo stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga poskušajo preprečevati ali omiliti. Stres je v današnjih časih naš stalni spremljevalec, vendar sam po sebi ni škodljiv, ker je zelo odvisen od tega, kako ga posamezna oseba doživlja in kako se nanj odziva. Zanima nas, kateri dejavniki povzročajo največ stresa pri delu učiteljev razrednega pouka. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali učiteljem dvajsetih izbranih šol po vsej državi, smo raziskovali, kakšne so posledice stresa in kako ga premagujejo učitelji razrednega pouka. Rezultati ankete so pokazali, da najbolj stresno na delo učiteljev razrednega pouka vplivajo odnos s starši učencev, administrativno delo in odnos s sodelavci. Ta rezultat nas je presenetil, saj preživijo učitelji pri svojem delu največ časa z učenci. Pri učiteljih prevladujejo mišljenjski in telesni znaki stresa, tega pa največkrat poskušajo preprečevati s preživljanjem časa z družino, s sprehodi in z izleti, s počitkom in s spanjem. Predlagamo še druge načine za preprečevanje stresa in smernice za preprečevanje vpliva stresa pri učiteljih, saj smo ugotovili, da je delo učitelja na razredni stopnji zelo stresno in pri opravljanju le-tega lahko hitro pride do izgorevanja.
Ključne besede: - stres - učitelji razrednega pouka - stresorji na delovnem mestu - izgorevanje - obvladovanje stresa  
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
IZGOREVANJE IN STRES PRI MEDICINSKIH SESTRAH V DIALIZNIH CENTRIH
Maja Ovčar, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Živimo hiter tempo življenja. Na vsakem koraku se od nas zahteva največ, pa naj bo to v službi ali doma; smo na to pripravljeni? Službe so dandanes stresne, saj se dogodki vrstijo po hitrem vrstnem redu, vsem se nekam mudi, vse je tempirano na najkrajši možni rok. Dializne medicinske sestre opravljajo delo s kroničnimi pacienti, ki so velikokrat prezahtevni in potrebujejo veliko razumevanja, podpore in pozornosti. Medicinske sestre v dializnih centrih imajo povečano možnost za infekcijske bolezni (hepatitis, aids …) in psihične težave. Vse te bolezni lahko povečajo verjetnost za izgorevanje ali stres. Namen in cilji: Ugotoviti želimo, ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki, zaposleni v dializnih centrih, izpostavljeni izgorevanju in stresu na delovnem mestu, ter ali posamezni dializni centri skrbijo za preprečevanje in zmanjšanje izgorevanja ter stresa. Cilji so: analizirati rezultate, jih interpretirati ter predlagati rešitve glede na pridobljene rezultate, ugotoviti, ali je pri dializnem osebju prisoten stres ter ali je pri dializnem osebju prisotno izgorevanje in kateri so najpogostejši simptomi izgorevanja in stresa na delovnem mestu. Raziskovalne metode: Za prikaz pridobljenih podatkov smo uporabili naslednje raziskovalne metode: analitično metodo (razčlenjevanje celote v posamezne dele), metodo deskripcije (opisovanje), metodo kompilacije (uporaba zapiskov in citatov drugih avtorjev), metodo dedukcije (sklepanje na osnovi splošnih spoznanj) in osnovne statistične analize. Podatke iz vprašalnika smo računalniško obdelali ter prikazali v obliki grafov in tabel. Uporabljali smo progama Microsoft Excel in SPSS 17.0. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno metodo oz. analizo. Rezultati: Glede na analizo podatkov menimo, da dializne medicinske sestre niso izgorele, imajo pa srednjo oceno učinkovitosti, so preobremenjene in imajo stresno delovno mesto. Redno skrbijo za rekreacijo in sproščanje, delo na dializi jim je zanimivo in ga sprejemajo kot izziv in ne kot grožnjo, ko potrebujejo pomoč, tudi prosijo zanjo. Vodilne medicinske sestre v dializnih centrih znajo pohvaliti zaposlene in dobro voditi dializne oddelke. Sklep: Glede na način in specifičnost dela ter zelo zahtevne paciente smo pričakovali slabše rezultate. Vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da dializne medicinske sestre obvladajo specifičnost dela z dializnimi pacienti, da se znajo vživeti vanje, da se s pacienti, ki redno obiskujejo dializo, spletejo prijateljske vezi ter zaupanje, kar jim močno pomaga pri premagovanju ovir in stresa na delovnem mestu.
Ključne besede: izgorevanje na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, medicinska sestra, dializni centri, zaposleni.
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 859; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
VPLIV DELOVNIH IN ORGANIZACIJSKIH DEJAVNIKOV NA NASTANEK SINDROMA IZGOREVANJA V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ljiljana Leskovic, 2014, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo raziskali vpliv delovnih in organizacijskih spremenljivk na izgorevanje pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v socialnovarstvenih zavodih Slovenije. Za zbiranje primarnih podatkov smo oblikovali dva modificirana anketna vprašalnika: modificiran vprašalnik MBI obravnava izgorelost pri delu, modificiran vprašalnik JDI pa obravnava zadovoljstvo pri delu. Kontrolna lista psihosomatskih motenj temelji na mednarodni klasifikaciji psihosomatskih motenj. Z anketiranci smo opravili tudi strukturiran intervju, ki obsega vprašanja o doživljanju delovne situacije, medosebnih odnosov z oskrbovanci in njihovimi svojci ter doživljanju starosti kot posebnega življenjskega obdobja. Raziskava je zajela deset socialnovarstvenih zavodov, vprašalnik je izpolnilo 228 zaposlenih.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, delovni pogoji, organizacijske spremenljivke, socialnovarstveni zavodi
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 2018; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

7.
Vpliv stresa na izgorevanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Jasna Kovač, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1349; Prenosov: 82

8.
9.
PREMAGOVANJE STRESA V PODJETJU SŽ-ŽIP D.O.O.
Miša Marolt, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres ni le enkratno individualno doživetje, ampak se stresne situacije ponavljajo in se kažejo v fiziološkem (glavoboli, razne bolečine, hitro bitje srca, alergije, nižja odpornost) in psihičnem reagiranju (jeza, razburjenje, žalost, brezvoljnost, kronična izčrpanost) ter v spremembi vedenja (pojavljanje napak, slabša kakovost izdelkov). Ko stres prizadene zaposlenega, se v njem začnejo dogajati nenavadne stvari, boji se za svoje življenje, hitreje diha in se ne zmeni za okolico. Neprijetna situacija nastane tudi za delodajalca, kar pomeni večjo verjetnost nezgod na delovnem mestu, neučinkovitost in slabše izdelke. Zaposleni in delodajalec morata obvladovati stres in učinkovito prepoznavati vzroke ter nastanek stresa skušati celo preprečiti, če je to mogoče. Za zaposlenega to pomeni ustvarjanje lastne podobe, krepitev telesa in težnjo za zdravim življenjem. Poiskati mora najprimernejše načine obrambe svojega ega, da bo lahko obvladoval življenjske in delovne situacije. Za delodajalca je stres alarm, da začne investirati v izboljšanje tehnologije, v posodobitev organiziranosti, v tiste pogoje dela, ki so pomembni za delavčeve individualne sposobnosti in v izobraževanja in usposabljanja. Vsi našteti ukrepi gredo k istemu cilju z namenom obvladati stres na tak način, da ne bo upadalo razpoloženje pri zaposlenih, da se ne bodo pojavljale kronične izčrpanosti, psihosomatske bolezni in posledično beg v bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve, v podjetju pa bo delovna učinkovitost ostala na ustreznem nivoju.
Ključne besede: Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresni dejavniki, izgorevanje, premagovanje stresa, antistresni programi, avtogeni trening, meditacija
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2558; Prenosov: 156
URL Povezava na celotno besedilo

10.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V SOCIALNO VARSTVENIH ZAVODIH KOT DEJAVNIK PROTI IZGOREVANJU PRI DELU
Marijana Kastelic, 2011, magistrsko delo

Opis: V zagotavljanju kakovostnih socialno varstvenih storitev so poleg tradicionalnih kompetenc (sposobnosti, znanja, veščine, osebnostne lastnosti) vedno pomembnejše tudi čustvene sposobnosti zaposlenih in njihov še neizkoriščen potencial. Ustvarjanje medsebojnega zaupanja, kakovost socialnih interakcij in učinkovito komuniciranje pripomorejo k večjemu zadovoljstvu in s tem k preprečevanju stresa in izgorelosti pri delu kot enem najbolj destruktivnih dejavnikov. Namen raziskave je bil preučiti vplivnost dejavnikov, ki lahko povzročajo izgorelost pri delu, s poudarkom na stopnji zadovoljstva pri delu. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v proučevanem domu na splošno ne kažejo večjih simptomov izgorevanja. Večjo stopnjo izgorelosti smo ugotovili le pri zaposlenih z daljšo delovno dobo. Med zaposlenimi z različno stopnjo izobrazbe ni razlik v stopnji izgorelosti. V službi zdravstvene nege in oskrbe bolj izgorevajo bolničarke in negovalke kot medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja izgorelosti povezana z zdravstvenimi težavami. Rezultati so pokazali, da je pri zaposlenih prisoten občutek preobremenjenosti z delom. Dobljeni rezultati so nam pomagali poiskati in določiti pristop, ki je prilagojen značilnostim delovnega okolja in okoliščinam, ki so specifične za socialno varstvene zavode. S tem pristopom smo naredili podlago za model, s katerim bomo vzdrževali doseženo stopnjo zadovoljstva, izboljšali prepoznavanje začetkov pojava izgorelosti in zmanjšali tveganje izgorevanja. Organizacija ne more predvideti vseh situacij, v katerih se zaposleni počutijo preobremenjeni, razočarani ali podcenjeni, in se jim izogniti. Vendar pa domišljen organizacijski pristop, ki je usmerjen na specifične razmere v določeni organizaciji, okrepi sposobnost organizacije, da neprestano išče in tudi najde načine zagotavljanja zadovoljstva, ki zmanjšajo tveganje za izgorevanje pri zaposlenih.
Ključne besede: izgorevanje na delovnem mestu, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno: 31.08.2011; Ogledov: 2019; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici