| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Regeneracija območja Ivarčkega jezera : magistrsko delo
Lea Podvratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Ivarčko jezero je naravno jezero, ki je s svojimi 645-timi metri najnižje slovensko ležeče alpsko jezero. Nekoč je bilo znano kot biser Koroške, a danes propada. Le redko se mu še približa naključni mimoidoči, čeprav so še nedavno sem zahajale množice turistov. Na tem območju želimo poustvariti duh starega časa. Zasnujemo arhitekturo – restavracijo in wellness center, ki ne bosta obremenjevala narave, temveč bosta z njo sobivala. Postavljena bosta izključno na mestih, kjer so že bili storjeni posegi v naravo. Sledili smo načelu, da narava narekuje arhitekturo, določa njeno gradnjo in prevlada nad njo.
Ključne besede: arhitektura, regeneracija, Ivarčko jezero, Kotlje, wellness
Objavljeno v DKUM: 07.02.2020; Ogledov: 1328; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (69,57 MB)

2.
FIZIKALNO–KEMIČNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI IVARČKEGA JEZERA TER MOŽNOST UPORABE ERM SISTEMOV
Maša Pupavac, 2010, diplomsko delo

Opis: Pupavac, M.: Fizikalno—kemijske in biološke lastnosti Ivarčkega jezera ter možnost uporabe ERM sistemov. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2010. V Sloveniji je veliko jezer, ki nimajo stalnega monitoringa, vendar imajo kljub temu pomembno vlogo pri zadrževanju vode, pridobivanju električne energije, zasneževanju ter imajo pomembno biodiverzitetno funkcijo. Pojavlja se problem evtrofikacije jezer oziroma onesnaževanja jezer z gnojili, komunalnimi odplakami ter odplakami z gospodinjstev, s tem pa jezera začnejo počasi odmirat in izgubljat svojo funkcijo. Ker na primeru Ivarčkega jezera ni obstajalo veliko podatkov, ne osnovnih geografskih podatkov o Ivarčkem jezeru ne analiz vode, smo se odločili te podatke dopolniti in s tem pripomoči k boljšemu razumevanju stanja jezera. S pomočjo pripomočkov za analizo vode Visicolor in Visicolor ECO smo opravili analize vode v hidrološkem laboratoriju na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Analizirali smo prisotnost dušikovih spojin, fosfatov, fosforja, cinka, železa, kisika ter merili pH, trdoto in elektroprevodnost vode. Ugotovili smo, da voda v dobrem stanju, kljub temu, da se v jezerski vodi pojavljajo tipični kazalci evtrofikacije jezera, to so alge in cvetenje jezera. Razloge smo pričeli iskati na jezeru samem in ugotovili, da so na jezeru že obstoječe ekoremediacijske metode. Obstoječe ERM metode so kamnomet, pomoli, trstičje in šaš ter vegetacijski pas. Glede na rezultate analize leta 1992 in 2010 domnevamo, da so te metode vzrok za tako dobro stanje vode Ivarčkega jezera. Pomembno je, da ljudi ozavestimo in s tem poudarimo pomembnost ekoremediacij za Ivarčko jezero, le tako bodo te metode še naprej omogočale dobro stanje jezera. Ugotovili smo, da so ekoremediacije najbolj primerna metoda pri čiščenju in zaščiti jezer.
Ključne besede: Ključne besede: ERM, Ivarčko jezero, evtrofiakcija, trajnostni razvoj, biodiverziteta.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 3631; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici