| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Literary tourism in Vrhnika inspired by heritage of Ivan Cankar : Case study
David Boršo, Jasna Potočnik Topler, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: One of the rural towns in Slovenia that is deeply characterised by literature is Vrhnika. This is where Ivan Cankar, the famous Slovenian author, spent his childhood. Nowadays, his legacy is present throughout Vrhnika, even in small things such as coffee, and the monument that is dedicated to him in the town centre. Vrhnika is also included in the Slovenian Writers’ Trail. This chapter presents a case study researching literary tourism in Vrhnika and literary tourism products related to one of the greatest Slovenian authors.
Ključne besede: literay tourism, literary routs, literary tourism products, Vrhnika, Ivan Cankar
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (40,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Literarni turizem v občini Vrhnika: primer Ivana Cankarja : primer Ivana Cankarja
David Boršo, 2021, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem delu predstavljamo literarni turizem v občini Vrhnika, ki se nanaša na slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Občina Vrhnika se nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljane in predstavlja suburbanizirano območje ljubljanske regije, zato ima velik potencial za razvoj turizma zaradi potencialnih dnevnih migracij turistov v občino iz Ljubljane. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi danostmi, ki se v različnih nivojih že vključujejo v turistično ponudbo. Posebno vlogo v občini Vrhnika ima literarni turizem, ki po svojih karakteristikah spada pod vejo kulturnega turizma. V diplomskem delu smo ugotovili, da glavno turistično ponudbo občine ravno predstavlja literarna ponudba Ivana Cankarja. Ivan Cankar namreč velja za največjega slovenskega pisatelja, rodil pa se je ravno Na klancu na Vrhniki. Obravnavana področja smo raziskali in analizirali s pomočjo sekundarnih virov in metodo kompilacije. Za boljši vpogled v obravnavano tematiko smo opravili intervjuje s strokovnimi turističnimi in kulturnimi deležniki, ki delujejo v občini Vrhnika. Ena izmed naših ključnih ugotovitev je, da je kljub bogati turistični vključenosti Cankarja na Vrhniki še veliko manevrskega prostora za izboljšanje. Med glavnimi predlogi za nadaljnji razvoj literarnega turizma smo med drugim izpostavili razvoj atraktivne turistične ponudbe, ki bi zadovoljevala več ciljnih skupin.
Ključne besede: literarni turizem, Ivan Cankar, kulturni turizem, občina Vrhnika
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 847; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Kavarne in gostilne v izbranih pripovednih delih Ivana Cankarja
Sarah Vidmar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem analizirala kavarne in gostilne v izbranih pripovednih delih Ivana Cankarja, ki je ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje, torej v obdobju, ko so bile gostilne in kavarne sestavni del družabnega življenja na Slovenskem in na Dunaju. V obdobju moderne je dunajsko kavarniško življenje vplivalo na ustvarjanje slovenskih umetnikov in intelektualcev. Tudi Cankar je med svojim bivanjem na Dunaju zahajal v tamkajšnje gostilne in kavarne, prav tako je to počel na Slovenskem. Kavarne in gostilne so dobile odmev tudi v njegovih literarnih delih. Teoretični del magistrskega dela zajema teorijo prostora, posebej Foucaultovo teorijo heterotopij. Predstavljene so tudi vidnejše dunajske in slovenske kavarne ter gostilne na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V analitičnem delu sem po kronološkem zaporedju obravnavala triindvajset Cankarjevih del, in sicer romane (Tujci, Gospa Judit in Martin Kačur), kratko prozo (A jaz pojdem, Iz predmestja, Brez doma, Vedomec, Tinica, Življenje in smrt Petra Novljana, Umirajoči ljudje, Ob zori, Rue des nations, Šivilja, Pred gostilnico, O gospodu, ki je bil Tončko pobožal, Kovač Damjan, Sosed Luka, Večerne sence, Kako se je useknil gospod Peter Mozolec) in povesti (Zgodba o dveh mladih ljudeh, Krčmar Elija, Hudodelec Janez in Grešnik Lenart). V izbranih delih se slovenske in dunajske gostilne ter kavarne pojavljajo kot prostori obedovanja in druženja, imajo pa tudi dodatne pomene. Pojavljajo se tudi kot heterotopije. Michel Foucault trdi, da imajo določeni prostori posebej dogovorjeno vlogo in pomen v družbi. Heterotopije opredeli kot druge prostore ali protipoložaje, ki jih načrtuje vsaka družba. Cankarjeve gostilne in kavarne niso le dogajalni prostori, temveč so izjemnega pomena za literarne osebe, potek fabule, sporočilnost dela, mestoma so tudi prostori iluzije in razkrivajo resnično stanje družbe. Cankarjeve literarne osebe in pripovedovalec se v gostilne in kavarne praviloma zatekajo v obdobju osebne krize, kar pri njih sproži potapljanje v lastni notranji svet. Kavarne so pogosto opisane kot dekadenčni prostori, ki jih obiskujejo umetniki. V gostilni se mestoma uresničuje erotični element, ponekod je problematiziran odnos do žensk. Obravnavane teme so zlasti politika, družba, kultura in domovina, v ozadju je prisotna kritika družbenih razmer in človekovega provincializma.
Ključne besede: Obdobje moderne, Ivan Cankar, pripovedna proza, kavarne, gostilne, heterotopije.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1395; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (810,46 KB)

4.
Koncepti tujosti/drugosti ob liku umetnika v izbranih romanih Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika
Polona Stergar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni odnosi umetnikov do tujine in domovine v treh romanih Ivana Cankarja: Tujci (1902), Križ na gori (1904) in Novo življenje (1908) ter v dveh romanih Vladimirja Levstika: Zapiski Tine Gramontove (1919) in Sphinx patria (1910). V izbranih romanih se odražajo avtobiografske prvine pisateljev in kulturnozgodovinske okoliščine časa v slovenski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Liki umetnikov se v izbranih romanih pojavljajo kot protagonisti, deloma tudi kot stranske literarne osebe. Glavne osebe so likovni umetniki (slikarji, kiparji), kot stranske osebe se pojavljajo tudi pisatelji, arhitekti in glasbeniki. Vsi so posebneži, drugačni od večinske družbe, nerazumljeni in prisiljeni, da zapustijo domovino, saj jim ta ne more nuditi pogojev za njihovo umetniško delovanje. Vsem umetnikom je skupna izkušnja tujine. Kipar Pavle Slivar v romanu Tujci zapušča domovino in se seli na Dunaj, slikar Mate Kovač v romanu Križ na gori prav tako odide od doma na tuje (kraj podrobneje v romanu ni naveden). Kiparja Antona Grivarja iz romana Novo življenje spremljamo v domovini, ko se vrne z Dunaja, v domovino se vrne tudi slikar Marjan Andrej iz romana Sphinx patria, ki je živel in ustvarjal v Parizu. Na Slovensko se vrne slikar Pavle Gorjanc iz romana Zapiski Tine Gramontove, ki je dolgo časa živel v Italiji in Franciji. V Italijo odide dvakrat, a se obakrat vrne domov. Pri analizi tujosti se opiram na Ortfrieda Schäfterja, ki razlikuje štiri koncepte tujosti: tuje kot resonančni prostor domačega, tuje kot nasprotje domačega, tuje kot dopolnitev domačega in tuje kot komplementarnost. Izkazalo se je, da se v romanih pojavljajo predvsem prvi trije omenjeni koncepti. Odnos umetnikov do tujine in domovine je pri vseh kompleksen. Cankarjevi umetniki, Pavle Slivar, Mate Kovač in Anton Grivar, so nad tujino razočarani, saj v njej ne morejo uspeti. So izrazito lastno odtujeni, zato se pri njih pojavljata še dva koncepta tujosti/drugosti: tuje kot potlačeno lastno in smrt kot skrajno tuje. V tujini hrepenijo po domu, ko so v svoji domovini, pa se jim le-ta zdi tuja in hladna. Do domovine čutijo ambivalentna čustva – ljubezen in obenem sovraštvo. Levstikovi umetniki so uspešnejši v svojem poklicu in družbenem življenju. V tujini si nabirajo izkušnje, ki jih kasneje izkoristijo doma. Do domovine gojijo izrazito pozitivna čustva. Vsi umetniki, Cankarjevi in Levstikovi, ugotovijo, da je samo domovina kraj, kjer je njihov pravi dom, po katerem hrepenijo.
Ključne besede: moderna, roman, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, lik umetnika, koncepti tujosti/drugosti, stereotip
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 987; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1525; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

6.
Literarno-likovna medmedialnost v izbranih besedilih slovenske književnosti 1. polovice 20. stoletja
Manuela Dajnko, 2017, magistrsko delo

Opis: V središče raziskovanja sem postavila pojavljanje likovnih umetnin v literarnih besedilih iz obdobja 1. polovice 20. stoletja, pa tudi s konca 19. stoletja. Ob tem sem izhajala iz medmedialnosti, pri čemer sem najprej predstavila njena teoretska izhodišča, nato pa le-ta prenesla še v praktični del. Medmedialnost je razmeroma mlad pojem, ki ga lahko opredelimo kot interakcijo med različnimi mediji, kar se odraža v medsebojnem prepletanju, vzajemnem prevzemanju in sklicevanju enega medija na drugega. Ker sem se sama osredotočila na odnose med literaturo in likovno umetnostjo, me bo zanimala literarno-likovna medmedialnost. Ukvarjala sem se z besedili avtorjev, ki se uvrščajo bodisi v simbolizem bodisi v ekspresionizem oziroma se njihovo literarno snovanje umešča med obe književni smeri. Poleg Ivana Cankarja (1876–1918) vključujem še Izidorja Cankarja (1886–1958), Vojeslava Moleta (1886–1973), Ivana Preglja (1883–1960), Srečka Kosovela (1904–1926) in Ivana Dornika (1892–1968). Našteti literati so v svojih delih izpostavili različna umetniška dela. Posvetila sem se predstavitvi opisov del likovnih umetnin. Posebej me je zanimala medmedialna vloga likovnih umetnin v literarnem delu in recepcija likovne umetnosti z vidika literarnih oseb oziroma z vidika lirskega subjekta. Ugotavljala sem, katere umetnine so pisatelji izpostavili v svojih besedilih, kako so reprezentirane, kaj so pomenile v tistem času, kakšna je njihova vloga v določenem literarnem delu, kakšno mesto zavzemajo v besedilu idr. V sklepu sem strnila temeljna spoznanja iz analitičnega dela.
Ključne besede: medmedialnost, moderna, ekspresionizem, likovna umetnost, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Vojeslav Molè, Ivan Pregelj, Srečko Kosovel, Ivan Dornik
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1686; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvine
Jožica Čeh Steger, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Ključne besede: ekspresionizem, kratka proza, stil, Cankar, Ivan, Bevk, France
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1431; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (330,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
KONCEPT NARAVE IN ŽIVALI V CANKARJEVI LITERATURI
Tomaž Podbevšek, 2016, diplomsko delo

Opis: S tematiziranjem nasilja nad nečloveškimi bitji je Cankar razširil polje izkoriščanja, moralno obsodil vsakršno izkoriščanje in zatiranje Drugega ter s tem do skrajnosti utemeljil svoja temeljna moralna prepričanja. Njegova globalna pravičnostna drža, ki jo je Cankar zavzemal kot socialist, ni dopuščala nobenega redukcionizma, kar pomeni, da je izkoriščanje živali/narave povezal z izkoriščanjem ljudi. Obravnavane črtice dokazujejo, da se je na Rožniku radikalizirala Cankarjeva pozicija. V nalogi smo z vidika ekokritike analizirali koncepte narave in živali, ki jih je mogoče pripoznati kot moralne subjekte, kritično smo ovrednotili simbolne konstrukte narave/živali, s katerimi se krni njihova subjektivizacija in opozorili na stereotipne reprezentacije ter spolne označitve narave/živali kot ženske. V njej smo izpostavili miselno paradigmo dualizma, antropocentrizem, antropomorfizem, evgeniko, uporabo živali/narave kot metafore ali simbola, udomačitev (domestifikacijo), idealiziranje narave in animalistični ekofeminizem. Cankar v črticah izpostavlja različne zatiralne mehanizme, ki vzdržujejo in ohranjajo status živali/narave na nizki ravni ter omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Spoznali smo, da Cankar ni problematiziral samo človekovega odnosa do živali, temveč tudi same koncepte živalskosti in človeškosti, s čimer je vzpostavil možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi. Črtice spodbujajo globljo refleksijo človekovega odnosa do živali in obsojajo izključitev živali/narave iz etično-politične sfere ter zahtevajo pripoznanje inherentne vrednosti vseh živih bitij.
Ključne besede: ekokritika, ekofeminizem, animalistična etika, moralni status živali/narave, Ivan Cankar, antropocentrizem, antropomorfizem, speciesizem, evgenika, koncepcije živalskosti/človeškosti, Jure Detela.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 2418; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (988,61 KB)

9.
Podobe iz sanj
Ivan Cankar, 1917

Ključne besede: Cankar, Ivan
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2224; Prenosov: 99
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Podoba Romov v izbranih pripovednih delih Janeza Trdine in Ivana Cankarja
Tina Esih, 2014, diplomsko delo

Opis: Romi, ki so pred več kot 1500 leti zapustili Indijo in se naselili v različnih državah po svetu (tudi v Sloveniji), so zaradi svoje drugačnosti v očeh ljudi vedno predstavljali »drugo«, »tuje«. 19. stoletje in z njim romantika (ki je v ospredje postavila eksotiko, primitivno ljudsko kulturo, skrivnostnost ter posnemanje ljudskih balad, glasbe, pravljic in vraževerja) sta povzročila, da so se Romi znašli v središču zanimanja in prikazovanja znanstvenikov, likovnikov, glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Ti so podatke za svoja dela iskali v strokovnih in znanstvenih prispevkih neromskih opazovalcev in zapisovalcev romske zgodovine, ki pa so s svojo vsebino prinašali tudi številne predsodke in stereotipe. Na Slovenskem so se Romi pojavili v delih številnih pisateljev. V diplomskem delu izpostavljamo Janeza Trdino in Ivana Cankarja ter nekatera njuna dela iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Na temeljih imagologije (interdisciplinarne literarne vede in panoge primerjalne književnosti, ki raziskuje podobe Drugega/Tujega v literaturi, med katerimi jo še posebej zanimajo stereotipne predstave) smo z metodo leksikalne in strukturalne analize raziskali podobe Romov, kot sta jih v izbranih delih ustvarila omenjena avtorja. Ugotovili smo, da je Janez Trdina pri tem ostajal v okvirih stereotipnih predstav, Ivan Cankar pa je slednje nadgradil in tudi presegel. Moški in ženski romski lik sta v njegovih besedilih sinonima za umetnika, bohema. Ob tej so jima pripisane še vloge nosilca ali nosilke vodilne ideje, usodne ženske, uresničevalke hrepenenja, pohujševalke in odrešitelja oziroma odrešiteljice slovenskega naroda.
Ključne besede: Romi, podobe Romov, podobe Drugega/Tujega, imagologija, stereotipi, predsodki, Ivan Cankar, Janez Trdina, realizem, dekadenca, simbolizem, impresionizem.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2220; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (490,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici