Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi. Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij. Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi. Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Ključne besede: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2010; Ogledov: 4303; Prenosov: 834
Celotno besedilo (512,08 KB)

Ključne besede: ekološka kriminaliteta, okolje, onesnaževanje okolja, organizirana kriminaliteta, varstvo okolja, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.08.2010; Ogledov: 2794; Prenosov: 311
Celotno besedilo (537,78 KB)

Opis: Italijo so v obravnavanem obdobju na notranjepolitičnem prizorišču zaznamovala socialna gibanja. Zraven tega so jo pestili dolgovi in dajatve. Zaradi tega so izbruhnile številne stavke in nemiri, ki so trajali vse desetletje. Upirali so se delavci, dijaki in kmetje. Nemiri so dosegli dva vrhunca: prvi je bil v letih 1893/94 na Siciliji, drugi pa leta 1898 v Milanu in okolici, kjer je nastala prava revolucija. Slabe družbene in gospodarske razmere so povzročile tudi migracije delavcev v druge države, kjer so iskali boljše možnosti zaslužka. Zraven vsega pa sta bili v Italiji prisotni tudi dve gibanji, iredentistično in anarhistično, ki sta prav tako še zaostrovali razmere v nestabilni Italiji. Niti prizadevanja vseh ministrstev, ki so se zaradi slabih razmer hitro menjavala, niso mogla rešiti Italije iz vedno večje krize. Zunanjepolitično je Italija gojila dobre stike s sosednjo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, s katerima je bila v trojni zvezi. Italija je bila v prijateljskem odnosu tudi s številnimi ostalimi državami, s katerimi je sklepala razne pogodbe, spet z drugimi si je bila v nasprotju, zlasti zaradi ozemeljskih vprašanj in italijanskih izseljencev. Italija si je po zgledu ostalih evropskih velesil zelo prizadevala dobiti nekaj ozemlja v Afriki. Tako je s pogodbo leta 1889 Etiopija (Abesinija) postala italijanski protektorat. Vendar pa italijansko veselje ni trajalo dolgo, saj so jih leta 1896 Etiopijci od tam pregnali. Prav tako so bile razmere med kraljevino Italijo in Vatikanom še vedno zelo slabe. Ena najpomembnejših osebnosti, papež Leon XIII. je s svojimi okrožnicami zelo zaznamoval zadnja desetletja 19. stoletja.
Ključne besede: Zgodovina, Italija, socialni nemiri, iredentizem, anarhizem, ministrske krize, zunanja politika, Etiopija, vojska, Vatikan.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 2788; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,17 MB)

Ključne besede: lokalna samouprava, Italija, pokrajine, občine, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 28.07.2009; Ogledov: 4159; Prenosov: 272
Celotno besedilo (637,26 KB)

Ključne besede: zgodovina, Maribor, volitve, 1945/1946, Avstrija, Italija, primerjava, NOB, mestna skupščina, volilni imeniki, čiščenje, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 17.02.2009; Ogledov: 3734; Prenosov: 482
Celotno besedilo (11,82 MB)