61. Logistični vidik potovanja : Toskana z ElboTadeja Ogris, 2008, diplomsko delo Ključne besede: logistika, procesi, potovanja, organiziranost, turizem, tržne raziskave, cestni promet, potniški promet, transportni sistemi, Slovenija, cilj, Italija, povezanost, dobavitelji, turistična industrija, izvršba, agencije, posredniki, storitve, ponudba, trg, organizacija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1738; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
62. Prevzemi in združitve podjetij z vidika financiranja - primer prevzema Italijanske borze : diplomsko deloTjaša Gaube, 2008, diplomsko delo Ključne besede: borze, združevanje, združitve podjetij, prevzemi podjetij, financiranje, vrednotenje, borzništvo, finančna analiza, dejavnost, priložnosti, oblikovanje, Italija, Velika Britanija, organiziranost, povezanost, poslovno sodelovanje, kooperacija, storitve, uspešnost poslovanja, ponudba, organizacija, finančni trg, organizacijske strukture, sistemi, organizacija poslovanja, prilagajanje, finančne ustanove
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1712; Prenosov: 86
Celotno besedilo (719,71 KB) |
63. Sejem kot instrument pospeševanja prodaje v družbi Casinò Portorož, d.d. : diplomsko deloNataša Čebokli, 2008, diplomsko delo Ključne besede: sejmi, trg, pospeševanje prodaje, ideje, igralništvo, orodja, igre, oglaševanje, ekonomska propaganda, dejavnost, razstave, predstava, razvoj, trženje, marketing, marketinški splet, marketing mix, komuniciranje, promocija, projekti, izvršba, planiranje, cilj, podjetje, organiziranost, Slovenija, Italija, aktivnosti, strategija, strategija trženja, empirične raziskave
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1708; Prenosov: 94
Celotno besedilo (337,31 KB) |
64. |
65. Uspešnost boja finančne policije v Italiji proti gospodarski kriminaliteti : magistrsko deloSilvana Seljak, 2012, magistrsko delo Opis: Zgodovina Guardia di Finanza (slo. finančna policija) je zelo dolga, saj sega v leto 1774. Od tega leta dalje se je počasi, a zanesljivo, razvijala v vedno bolj aktivno, dobro strukturirano in stabilno institucijo. Leta 1881 je bila preimenovana v Finančno policijo in tako postala enotna ter sestavni del italijanske vojske. Finančna policijo v Italiji predstavlja prvotno posebno enoto, ki zagotavlja finančni nadzor.
Zbrana in pregledana je ključna literatura o gospodarski kriminaliteti in finančni policiji. Gre za diskusijo o tem, kako deluje finančna policija v Italiji, kako je uspešna pri boju zoper gospodarsko kriminaliteto in kakšne so možnosti za uvedbo tovrstne institucije v Sloveniji. Literatura je nadgrajena z intervjuji različnih strokovnjakov s področja gospodarstva in gospodarske kriminalitete.
Finančna policija v Italiji je po mnenju strokovnjakov uspešna na svojem področju, saj ima dolgoletno tradicijo, hkrati pa stalno izboljšuje svojo delovno prakso.
Morda bi morala tudi Slovenija v boju zoper gospodarsko kriminaliteto iskati rešitev na italijanskih izkušnjah, morda pa ustanovljeni Nacionalni preiskovalni urad že v celoti zadovoljuje potrebe po tovrstni zaščiti. Poiskati bo potrebno razsežnosti, ki jih ponujajo že obstoječe institucije in iti v korak s časom, tudi v korak z gospodarskim kriminalom, ki posledično gledano povzroča večjo škodo kot klasični kriminal.
Gospodarski kriminal je zelo skrit, zato se o njem tudi malo piše in govori oziroma je zabeležen samo tisti kriminal, ki se ga odkrije. Torej so prispevki in mnenja strokovnjakov izdelana na podlogi uspešnih primerov odkritja gospodarske kriminalitete.
Ključne besede: policija, finančna policija, gospodarska kriminaliteta, preprečevanje, Italija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.04.2012; Ogledov: 2468; Prenosov: 227
Celotno besedilo (519,14 KB) |
66. |
67. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINI OD RAZPOLAGALNO NESPOSOBNE OSEBE - PRIMERJAVA SLOVENSKE UREDITVE Z UREDITVAMI NEKATERIH ROMANSKIH PRAVNIH SISTEMOVŠpela Valič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podan primerjalni vpogled v nekatere evropske sisteme pridobitve lastninske pravice na premičnini od razpolagalno nesposobne osebe (a non domino). Tri od skupno petih obravnavanih sistemov pripadajo romanski pravni družini , zato bo težišče naloge usmerjeno v iskanje razlik, pa tudi skupnih imenovalcev ureditev germanskega in romanskega porekla. Med predstavljanjem teme, ki jo mnogi označujejo za »križišče obligacijskega in stvarnega prava« , se bom primarno osredotočila na obravnavo instituta a non domino, vendar je za njegovo učinkovito preučevanje potrebna tudi splošna predstavitev sistemov prenosa lastninske pravice v različnih pravnih redih. Zato bo v začetnih poglavjih vsake obravnavane ureditve kot tematsko izhodišče najprej opisana splošna pridobitev lastninske pravice, zatem pa še podrobnejša predstavitev pridobitve lastninske pravice na premičnini, kadar je odsvojitelj razpolagalno nesposobna oseba (t.i. »non domino«). Razvidno bo, da so si romanski in germanski sistemi glede prenosa lastninske pravice konceptualno precej različni, hkrati pa zaradi korekcij in izjem v vsakdanji praksi ne dajejo dramatično drugačnih oziroma nasprotujočih si rezultatov.
Ključne besede: a non domino, lastninska pravica, premičnina, razpolagalna nesposobnost, transfer lastnine, načelo nemo plus, romanski sistemi, Francija, Italija, Portugalska, Draft Common Frame of Reference.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2011; Ogledov: 9094; Prenosov: 466
Celotno besedilo (614,16 KB) |
68. PRIMERJAVA NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA V MEDNARODNEM POSLOVANJUMihela Pipenbaher, 2011, diplomsko delo Opis: Kultura in kulturne razlike, ki obstajajo med narodi, so postale v času vedno večje globalizacije poslovanja izjemnega, če ne celo ključnega pomena. Vsako podjetje, ki želi svoje poslovanje razširiti na tuje trge, se mora teh razlik zavedati, jih spoznati, jih sprejeti in predvsem upoštevati. Za uspešno vzpostavitev poslovnih odnosov s tujimi podjetji in tujimi poslovnimi partnerji, se moramo podrediti določenim kulturnim zakonitostim trga, na katerega želimo vstopiti.
Kakor hitro pa začnemo govoriti o poslovanju preko meja naše države, se pojavi še ena pomembna kategorija s katero se slej ko prej soočimo, to so pogajanja. Sporazumov, dogovorov, poslovnega sodelovanja namreč ne moremo doseči, ne da bi se prej z našimi potencialnimi bodočimi partnerji dogovorili o podrobnostih, željah, pričakovanjih, ene in druge strani interesentov. Tukaj pa pride v ospredje problem interakcije različnih kultur. V kolikor na pogajanja stopimo dobro pripravljeni in poučeni o temeljnih sestavinah kulture nasprotne strani in jih tekom pogajanj tudi upoštevamo, imamo možnost da pogajanja uspešno izpeljemo in dosežemo sporazum. Dovolj je, če tekom pogajanj upoštevamo samo temeljna pravila nasprotne kulture, popolno poenotenje s kulturo nasprotne strani ni priporočljivo, saj lahko izpademo smešni.
Pogajalski proces se od kulture do kulture razlikuje. Za prikaz razlik v pogajalskem procesu med pripadniki različnih kultur, smo si izbrali dve povsem različni državi, severno državo Nemčijo in južno sosedo Italijo. Na primeru teh dveh držav lahko vidimo, kako pomembno je poznati kulturo države s katero stopamo v pogajalski proces. Pravila, vrednote in norme, ki veljajo in jih je potrebno upoštevati v eni državi, lahko v drugi izzovejo neodobravanje in nerazumevanje.
Pomen priprav na pogajanja je izjemnega pomena. Vsako pogajanje je namreč nekaj novega in edinstvenega. Četudi smo se z pripadniki določene kulture že kdaj pogajali, to ne pomeni da lahko gradimo samo na teh izkušnjah.
Zaključimo lahko s splošno ugotovitvijo, da so se z razvojem in razmahom globalizacije, povečali tudi izzivi in hkrati možnosti poslovnežev, ki delujejo na mednarodnih trgih.
Ključne besede: globalizacija, kultura, kulturne razlike, poslovna kultura, mednarodna poslovna pogajanja, pogajalski slog, Nemčija, Italija
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 2013; Prenosov: 246
Celotno besedilo (707,71 KB) |
69. Zakonodaja in medvrstniško nasilje, primerjava pojava mladoletniškega nasilja na obeh straneh meje med R. Slovenijo in R. Italijo : diplomsko deloTina Rev, 2011, diplomsko delo Ključne besede: nasilje, mladoletniško nasilje, vrstniško nasilje, mladi, mladoletniki, vrstniki, raziskave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2011; Ogledov: 2518; Prenosov: 519
Celotno besedilo (622,20 KB) |
70. SKLADNOST KONVENCIJ O IZOGIBANJU DVOJNI OBDAVČITVI MED SLOVENIJO, HRVAŠKO, MADŽARSKO, ITALIJO IN AVSTRIJO Z USMERITVAMI OECDNataša Šeliga, 2010, diplomsko delo Opis: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi.
Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij.
Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi.
Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Ključne besede: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2010; Ogledov: 4303; Prenosov: 834
Celotno besedilo (512,08 KB) |
