31. PROBLEM NEZAKONITEGA PRISELJEVANJA NA OZEMLJE EVROPSKE UNIJE IN PRIDOBIVANJE STATUSOV OSEB S POTREBO PO MEDNARODNI ZAŠČITI PO PRAVU EU IN RSLuka Fekonja, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je obravnavan problem nezakonitega priseljevanja na območju Evropske unije in Republike Slovenije, ki predvsem v zadnjem desetletju predstavlja enega izmed večjih izzivov državam članicam, tako v praksi kot tudi v teoriji. Na podlagi aktualne zakonodaje Republike Slovenije in zakonodaje Evropske unije je podrobneje opisan postopek in pogoji predpisani za vložitev prošnje za mednarodno zaščito.
V uvodnem poglavju je obravnavana problematika nezakonitega priseljevanja skozi aktualne statistične podatke ter primerjava le-teh med posameznimi državami članicami. Nadalje so predstavljeni posamezni pogostejši izrazi v povezavi z izbrano temo, kot so begunec, azilant, prosilec za azil, mednarodna zaščit ali azil ipd., ki so, zaradi svoje podobnosti lahko zavajajoči in hitro postanejo predmet zmot in nerazumevanja. Obravnavani so tudi vzroki in vrste nezakonitega priseljevanja na podlagi različnih migracijskih teorij, ter običajne poti, po katerih migranti dosegajo zunanje meje držav članic Evropske unije. V tem poglavju so povzete tudi kazni za nedovoljeno prečkanje meja Republike Slovenije, predpisane v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije.
V drugem poglavju je opisana aktualna zakonodaja Evropske unije in pravni predpisi, ki urejajo omenjeno področje. V začetku je predstavljen razvoj na področju azilnega prava vse od prvih pravil do aktualne pravne ureditve in prizadevanja ter težnje po harmonizaciji ureditev azilnega prava med državami članicami Evropske unije. Na podlagi zakonodaje je predstavljen celoten postopek od nezakonitega vstopa na ozemlje katere od članic Evropske unije do vložitve in obravnave prošnje ter pogojev, predpisanih za pridobitev mednarodne zaščite. Predvsem je govora o direktivah in uredbah, ki jih je večina držav članic implementirala v svojo zakonodajno ureditev.
V tretjem poglavju diplomskega dela je predstavljena domača zakonodaja na področju prava tujcev in azilnega prava v Republiki Sloveniji, ki se v veliki meri, zaradi harmonizacije pravil iz drugega poglavja v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije, navezuje na prejšnje poglavje. Prav zaradi navezovanja na domača pravila in pravila Evropske unije pa so izpostavljene razlike v ureditvi med obema obravnavanima zakonodajama.
V zadnjem poglavju pa je omenjena še problematika najjužnejšega italijanskega otoka Lampeduse, ki je obenem najjužnejša točka Italije, in ki se zadnja desetletja spopada z valom nezakonitega priseljevanja migrantov. V nadaljevanju so obravnavani še ureditev statusa begunca v skladu z italijansko ustavo, postopek pridobitve mednarodne zaščite po aktualni italijanski zakonodaji ter razlika med ureditvami Republike Italije, Evropske unije in Republike Slovenije v obravnavanju in interpretaciji izraza begunec.
Ključne besede: Begunec, azil, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita, direktive, zakonodaja Evropske unije, zakonodaja Republike Slovenije, Lampedusa, migrant, Republika Italija, Dublinska uredba, direktive.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1926; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
32. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NAJDENIH PREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKEGA, AMERIŠKEGA, SRBSKEGA IN ITALIJANSKEGA PRAVNEGA SISTEMAMarko Vujovič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena primerjava pridobitve lastninske pravice na najdenih premičninah ter stvareh brez lastnika med slovenskim, ameriškim, srbskim in italijanskim pravnim redom. Za razliko od evropskega kontinentalnega prava ameriški sistem temelji na običajnem pravu (angl. common law) in za ta del pravnega urejanja pozna izraz law of finders – pravo najditeljev. Kljub obsežni sodni praksi, so nekatere zvezne države ZDA sprejele zakone, s katerimi so omenjeno področje uredile drugače, kot so to prej določala običajnopravna pravila. Med primerjanimi evropskimi pravnimi ureditvami pozitivno srbsko pravo trenutno sicer še ne predvideva pridobitve privatne lastninske pravice na najdeni stvari, zato pa načrt novega zakonika ponuja zelo podobne rešitve, kot jih trenutno poznata slovenski in italijanski pravni red.
Po pregledu posameznih zakonodaj so na koncu naloge strnjene ugotovitve, katere so glavne skupne značilnosti pravnih redov, kje prihaja do razlik, in kakšna je predvidena nadaljnja smer urejanja.
Ne glede na to, da za slovensko ureditev ne moremo trditi, da je brez pomanjkljivosti, pa lahko povzamemo, da je trenutno slovensko pravo najditeljev primerljivo s pravnimi redi opisanih držav, katere vse sledijo cilju, da se mora najdena stvar primarno vrniti lastniku, da je potrebno najdbo prijaviti pristojnemu organu oziroma policiji ter da se po poteku za to določenega časovnega roka, v katerem se lastnik ni oglasil, lastninska pravica na najdeni premičnini prenese na najditelja (tukaj je zaenkrat še izjema Srbija, kjer se lahko lastninska pravica na taki stvari prenese zgolj na državo).
Ključne besede: najdene premičnine, stvari brez lastnika, najdba neznatne vrednosti pridobitev lastninske pravice, zaklad, Slovenija, ZDA, Srbija, Italija
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1783; Prenosov: 135
Celotno besedilo (588,53 KB) |
33. Terorizem v Italiji - povezava med terorizmom in obveščevalnimi službami : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTamara Ostrožnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prinaša pogled v teroristično dogajanje na italijanskih tleh po letu 1969. Predstavlja tako desničarski kot levičarski terorizem, ki sta zaznamovala povojno Italijo. Desničarski terorizem ima v Italiji daljšo zgodovino. Njegovi pripadniki so bili predvsem neofašisti, ki so bili prisotni v organih pregona, vojski in obveščevalnih službah. S terorističnimi akcijami in z umazano propagando so želeli preprečiti, da bi v Italiji prišle na oblast stranke levice. To je spoznal tudi Aldo Moro, čigar umor še vedno ni povsem razjasnjen. Levičarski terorizem pa je v Italiji novejšega datuma. Razvil se je iz študentskih uporov, ki so v sedemdesetih letih zajeli celotno Evropo. Najbolj znana levičarska teroristična organizacija so bile Rdeče brigade. Z oboroženim bojem so želeli vzpostaviti revolucionarno državo na marksističnih temeljih. Financirali so se z ropi bank, svoje cilje so uresničevali z atentati, s sabotažami, z ugrabitvami in umori. Vloga italijanskih obveščevalnih služb, ki naj bi nudile podporo predvsem desničarskim teroristom, pa še do danes ni znana.
Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1752; Prenosov: 141
Celotno besedilo (498,22 KB) |
34. ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČUAleš Pipan, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Ključne besede: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2016; Ogledov: 2807; Prenosov: 389
Celotno besedilo (2,48 MB) |
35. |
36. Policijsko delo v skupnosti v Italiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSanja Žorž, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljamo policijsko delo v skupnosti. Nekoliko več pišemo tudi o policijskem delu v skupnosti v Italiji. Policijsko delo v skupnosti se po eni strani zelo razlikuje, po drugi pa je podobno v različnih državah. V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo temeljne pojme, kot so policijsko delo, policijsko delo v skupnosti in skupnost. V nadaljevanju opisujemo policijsko delo v skupnosti na splošno, in sicer njegov razvoj ter njegove temeljne elemente delovanja, sodelovanje policije s skupnostjo, pa tudi reševanje problemov v skupnosti. Predstavljamo tudi policijsko delo v skupnosti v Sloveniji. V nadaljevanju predstavljamo policijsko delo v skupnosti v Italiji, ki je nekoliko drugače zasnovano kot v Sloveniji, saj v Sloveniji deluje samo eno policijsko delo, v skupnosti v Italiji pa na tem principu delujeta dve, in sicer policijsko delo v skupnosti in policija bližine. Pri slednjih opisujemo njihovo delovanje, izvor in definicijo. Ob koncu tega poglavja opredeljujemo policista soseske in opisujemo etične vidike policijskega dela v skupnosti v Italiji, ki je pravzaprav enak vsem državam Evropske unije. Kot dodatek predstavljamo še zakone v Italiji, ki veljajo za policijsko delo v skupnosti in policijo bližine. V empiričnem delu je predstavljen intervju z Gianom Guidom Nobilijem in Gianom Lucom Albertazzijem iz Bologne. Intervjuvanca sta odgovarjala na postavljena vprašanja. Glavne ugotovitve intervjuja so, da sta v Italiji policijsko delo v skupnosti in policija bližine policijski deli, ki sodelujeta ena z drugo ter se dopolnjujeta.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.09.2015; Ogledov: 1027; Prenosov: 97
Celotno besedilo (391,25 KB) |
37. Načrtovanje infrastrukturnih vodov z določanjem njihovih za okolje sprejemljivih koridorjevAlenka Cof, Janez Marušič, Krešimir Bakič, Franc Jakl, 2005, pregledni znanstveni članek Opis: Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globoko-italijanska meja skoziprostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okoljska in prostorska merila: slovenski initalijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenija-Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudikratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja.
Ključne besede: daljnovodi, koridor, model ustreznosti, planiranje, Slovenija-Italija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1085; Prenosov: 126
 Povezava na celotno besedilo |
38. The rights of indigenous Slovene minorities : re-integration and development in border regionsMatjaž Klemenčič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Most of the indigenous ethnic minorities in contemporary Europe still have to fight for their existence because the level of lawful protection does not cover all the aspects of protection. All the states do not implement their own laws that protect the minorities in their territories. They also do not adjust their administrative and territorial reforms to meet the needs and the interests of ethnic minorities. In general, special rights of indigenous ethnic minorities are not respected as they should be in accordance with the signed treaties and the laws passed by the parliaments in the European Union. This is a continuation of the policies towards minorities that began after World War I. These policies did not change after World War II or after the EU expanded. In this paper the author deals with the situations of Slovene indigenous minorities in Austria, Italy, Hungary, and Croatia.
Ključne besede: manjšine, manjšinske pravice, Italija, Hrvaška, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1033; Prenosov: 85
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
39. KRIZA V DRŽAVAH PIIGS TER NJEN VPLIV NA TURIZEM TEH DRŽAVŽan Jug, 2014, diplomsko delo Opis: Finančna kriza je zelo prizadela države PIIGS, nekatere nekoliko bolj nekatere nekoliko manj. Vsaka opisana država ima svoje ukrepe, s katerimi je zajezila oz. s katerimi poskuša zajeziti to finančno krizo. Finančna kriza je imela zelo velik vpliv na turizem in posledično na zmanjšanje turističnih prihodov in turističnih prihodkov. Pri analizi držav PIIGS sem opazil, da so večinoma največji upad turističnih prihodov in turističnih prihodkov zabeležile med leti 2009-2010, takoj po izbruhu finančne krize. Pri nekaterih državah je potem krivulja prihodov in prihodkov iz turizma zabeležila pozitivno rast, pri drugih pa je ostala negativna. Kljub temu, da je finančna kriza zelo vplivala na države PIIGS, je po večini turizem ostajal še naprej ključen za izhod iz finančne krize. Skupna točka državam PIIGS je turizem, ki se počasi pobira in bo en izmed ključnih sektorjev, ki lahko državo popelje iz finančne krize
Ključne besede: PIIGS, Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija, finančna kriza, turizem.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1575; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,04 MB) |
40. Normativna in organizacijska ureditev italijanskih karabinjerjev : magistrsko deloLuka Novak, 2014, magistrsko delo Opis: V nalogi je predstavljena italijanska žandarmerijska sila Karabinjerji ter njihova vloga v sodobnem varnostnem in obrambnem sistemu Republike Italije. Naloge Karabinjerjev so prikazane skozi podrobnejšo analizo zakonodaje, sprejete v zadnjih treh desetletjih, ki določa sestavo in delovanje celotnega varnostnega sistema ter tudi Karabinjerjem njihov položaj in naloge. Ta zakonodaja je za Karabinjerje pomenila spremembe glede vloge, ki jo imajo tako v varnostnem kot obrambnem sistemu Republike Italije. Njihove naloge so podrobno predstavljene tudi skozi njihovo strukturo in organizacijske rešitve, s katerimi poskušajo doseči ravnotežje med vojaškimi in policijskimi nalogami. In če lahko italijanski varnostni sistem označimo kot preplet večjega števila služb z različnimi, a občasno prekrivajočimi se nalogami, imajo Karabinjerji v njem svojo specifično vlogo. To nalogo jim določa tako obstoječa zakonodaja kot tudi tradicija in status žandarmerijske službe, torej službe, ki je istočasno vojaška in policijska. Zato naloga prikaže, kako Karabinjerji v tem sistemu delujejo, kako svoje aktivnosti koordinirajo z drugimi službami in kateri koraki so potrebni za preprečevanje poseganja v pristojnosti drugih služb. V nalogi je opisano, kakšne naloge so Karabinjerji opravljali v tujini kot del italijanskih oboroženih sil in kako so se te naloge spreminjale v skladu s spremembami v mednarodnem okolju in zahtevami, ki jih je pred njih postavila Italija. Pri posameznih misijah je prikazan njihov mandat, njihovi cilji in aktivnosti. Na koncu naloga prikaže šolanje in urjenje Karabinjerjev in kako lahko skozi zaključene programe napredujejo v višje čine.
Ključne besede: nacionalna varnost, obrambni sistem, varnostni sistem, policija, oborožene sile, žandarmerija, karabinjerji, organizacija, pravna ureditev, karierni sistem, Italija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 2569; Prenosov: 426
Celotno besedilo (914,87 KB) |
