Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga je namenjena spoznavanju organizacijskega policijskega sistema Slovenije in Italije. Uvodoma se seznanimo z zgodovinskim razvojem in delovanjem policije v obeh državah. V preteklosti so v Sloveniji prvotno delovali orožniki, kasneje ljudska milica, danes pa je to policija. Naloge in pooblastila policije so se v tem obdobju spreminjala skladno z zakoni, ki so v določenem obdobju veljali. Najvišji organ policije je generalna policijska uprava, v okviru katere delujejo različne službe, uprave, uradi in akademije. Njej sta podrejeni policijska uprava, ki pokriva določene regije, in policijska postaja. Posebno poglavje je namenjeno Finančni upravi Republike Slovenije, ki je sicer zadolžena za področje odmerjanja, obračunavanja, pobiranja davkov, a lahko priskoči na pomoč policiji, če ti potrebujejo pomoč pri varovanju. Posebno poglavje smo namenili še veljavni zakonodaji za delo policije. Italijanska policija je nastala že pred več kot stotimi leti. To so bili karabinjerji, ki imajo še danes enako pomembno vlogo pri varovanju države. Poleg njih se v Italiji srečamo še z državno policijo, ki je najvišji organ po hierarhični lestvici, nato je to še finančna straža, policija za varovanje kazensko-vzgojnih zavodov in gozdna straža. Finančna straža v Italiji ima dolgo tradicijo delovanja in status posebne policijske enote ter več pooblastil kot Finančna uprava Republike Slovenije. Italijanska policija deluje skladno s številnimi zakoni, ki veljajo za posamezna področja, zato smo v diplomski nalogi omenili le nekatere zakone.
Ključne besede: policija, organiziranost, policijsko delo, pravna ureditev, primerjave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1726; Prenosov: 364
Celotno besedilo (882,27 KB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno stremljenje dveh nasprotujočih si dinastij po svetovni slavi in prevladi nad južno Italijo in Sicilijo v dvanajstem stoletju. Sever Italije je bil pod nadzorom nemškega kralja, medtem ko so jugu polotoka vladali Normani. Od Normanskih osvajalcev se je ločila veja osvajalcev, ki ji je uspelo osvojiti celotno Sicilijo. Pod Hautevilli so se normanska področja v Apuliji, Kalabriji in Siciliji združila. Bili so tiha sila, ki je prihajala z juga in je bila nekaj generacij pozneje soočena z rodbino, ki se je približno istočasno pojavila na severni strani Alp. Staufovci, pomembna plemiška rodbina, iz katere so se zvrstili številni vojvode, rimsko-nemški kralji in cesarji. Med njimi tudi Henrik VI., ki je z nadaljevanjem očetove politike in dobro premišljene (politično) aranžirane poroke lahko upal na normanski prestol. Pridobiti le-tega pa je bilo težje, kot si je sprva zamislil. Temeljni namen diplomske naloge je predstaviti boj za oblast nad južno Italijo in Sicilijo s strani dveh krajevno ločenih dinastij. Predstavljena so spoznanja, kako pride do temeljnega boja v zadnji generaciji obeh rodbin, kjer se krog sklene z zmago preko stoletja začrtane zamisli nemških vladarjev in prenehanjem normanske vladavine.
Ključne besede: Italija, južna Italija, Sicilija, Sveto rimsko cesarstvo, Hautevilli, Staufovci, Friderik I. Barbarossa, Henrik VI. Tankred iz Lecce, Konstanca Hautevillska
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Ključne besede: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1879; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan problem nezakonitega priseljevanja na območju Evropske unije in Republike Slovenije, ki predvsem v zadnjem desetletju predstavlja enega izmed večjih izzivov državam članicam, tako v praksi kot tudi v teoriji. Na podlagi aktualne zakonodaje Republike Slovenije in zakonodaje Evropske unije je podrobneje opisan postopek in pogoji predpisani za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. V uvodnem poglavju je obravnavana problematika nezakonitega priseljevanja skozi aktualne statistične podatke ter primerjava le-teh med posameznimi državami članicami. Nadalje so predstavljeni posamezni pogostejši izrazi v povezavi z izbrano temo, kot so begunec, azilant, prosilec za azil, mednarodna zaščit ali azil ipd., ki so, zaradi svoje podobnosti lahko zavajajoči in hitro postanejo predmet zmot in nerazumevanja. Obravnavani so tudi vzroki in vrste nezakonitega priseljevanja na podlagi različnih migracijskih teorij, ter običajne poti, po katerih migranti dosegajo zunanje meje držav članic Evropske unije. V tem poglavju so povzete tudi kazni za nedovoljeno prečkanje meja Republike Slovenije, predpisane v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. V drugem poglavju je opisana aktualna zakonodaja Evropske unije in pravni predpisi, ki urejajo omenjeno področje. V začetku je predstavljen razvoj na področju azilnega prava vse od prvih pravil do aktualne pravne ureditve in prizadevanja ter težnje po harmonizaciji ureditev azilnega prava med državami članicami Evropske unije. Na podlagi zakonodaje je predstavljen celoten postopek od nezakonitega vstopa na ozemlje katere od članic Evropske unije do vložitve in obravnave prošnje ter pogojev, predpisanih za pridobitev mednarodne zaščite. Predvsem je govora o direktivah in uredbah, ki jih je večina držav članic implementirala v svojo zakonodajno ureditev. V tretjem poglavju diplomskega dela je predstavljena domača zakonodaja na področju prava tujcev in azilnega prava v Republiki Sloveniji, ki se v veliki meri, zaradi harmonizacije pravil iz drugega poglavja v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije, navezuje na prejšnje poglavje. Prav zaradi navezovanja na domača pravila in pravila Evropske unije pa so izpostavljene razlike v ureditvi med obema obravnavanima zakonodajama. V zadnjem poglavju pa je omenjena še problematika najjužnejšega italijanskega otoka Lampeduse, ki je obenem najjužnejša točka Italije, in ki se zadnja desetletja spopada z valom nezakonitega priseljevanja migrantov. V nadaljevanju so obravnavani še ureditev statusa begunca v skladu z italijansko ustavo, postopek pridobitve mednarodne zaščite po aktualni italijanski zakonodaji ter razlika med ureditvami Republike Italije, Evropske unije in Republike Slovenije v obravnavanju in interpretaciji izraza begunec.
Ključne besede: Begunec, azil, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita, direktive, zakonodaja Evropske unije, zakonodaja Republike Slovenije, Lampedusa, migrant, Republika Italija, Dublinska uredba, direktive.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1926; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,06 MB)