11. Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditevMartin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju.
Metode:
Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU.
Ugotovitve:
Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU.
Omejitve/uporabnost raziskave
V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 952; Prenosov: 87
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Analiza učinkov turističnih satelitskih računov v Sloveniji in na njenih največjih turističnih trgihAljaž Nerad, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki je prisotna v vseh državah po svetu. Zaradi hitre rasti obsega turizma je zelo pomembno njegovo natančno spremljanje v obliki statističnega merjenja. Posledica prej omenjenega trenda je, da se v zadnjem obdobju zraven tradicionalnih metod statističnega spremljanja turizma, ki merijo samo direktne učinke na narodno gospodarstvo, v večini držav čedalje bolj uveljavlja spremljanje turizma po metodi turističnih satelitskih računov, ki zraven direktnih učinkov zajame še indirektne učinke na gospodarstvo posamezne države. Zaradi večanja uporabe te statistične metode smo v empiričnem delu naloge naredili analizo najpomembnejših agregatov turističnih satelitskih računov na narodno gospodarstvo Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Rezultati, pridobljeni v analizi, so potrdili učinkovitost te metode, saj je tekom raziskave bil ugotovljen učinek teh računov na gospodarstvo štirih raziskovanih držav. Pozitivni rezultati, ki so podkrepili teorijo, kažejo na to, da bi vse resne turistične države morale uvesti ta način merjenja turizma, saj bodo lahko le na tak način dobile realne podatke, ki bodo kazali na dejansko velikost turističnega sektorja v posamezni državi.
Ključne besede: turistični satelitski računi, Avstrija, Italija, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1270; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
13. Pravna ureditev orožja v Republiki Sloveniji in primerjalnopravno v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški : magistrsko deloMartin Muženič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev osebnega oziroma civilnega orožja v izbranih primerjalnih modelih, to je v Republiki Sloveniji, Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Predstavljeni bodo temeljni orožni predpisi primerjanih oziroma obravnavanih držav in temeljni regionalni pravni viri (orožna zakonodaja, sprejeta v okviru Evropske unije), ki se nanašajo na področje orožja.
Osrednji namen magistrskega dela je bralcu prikazati pogoje, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati, da jim pristojni organi v obravnavanih pravnih sistemih lahko izdajo zahtevane orožne listine, na podlagi katerih so nato upravičeni do posesti strelnega orožja.
Primerjalnopravna analiza obravnavanih pravnih sistemov poskuša posebej predstaviti zlasti pristojne organe, pooblaščene za odločanje v postopkih z orožjem, pravno ureditev lovskega, športnega in varnostnega orožja, nato še postopek v zvezi s podarjenim oziroma podedovanim orožjem, področje zbiranja orožja in končno način urejanja področja orožja, ki ga imajo v posesti zasebne varnostne službe.
V zadnjem delu magistrskega dela so prikazani ključni predpisi Evropske unije na področju orožnega prava, ki določajo minimalne skupne pogoje za nabavo, posest in nošenje orožja, minimalno harmonizacijo in določene tehnične aspekte orožnega prava.
Ključne besede: orožje, civilno orožje, pravna ureditev, primerjalno pravo, Slovenija, Italija, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1435; Prenosov: 225
Celotno besedilo (842,95 KB) |
14. Wpływ języka włoskiego na obecny kształt języka molizańskich ChorwatówKrzysztof Feruga, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Vpliv italijanščine na sodobni jezik moliških Hrvatov
Sobivajoči narodi in njihovi jeziki se ne morejo izogniti vzajemnim stikom, niti sporazumevalnim. To je vzrok za različne interference v lastnem in tujem jezikovnem sistemu. Leksikalnih izposojenk je v vsakdanjem govoru moliških Hrvatov zelo veliko. Njihova raba je odvisna predvsem od uporabnikovih namenov. Govorci poskušajo pri sporazumevanju s starejšimi prilagoditi besedišče obema jezikoma, z mlajšimi ali z vrstniki pa večinoma uporabljajo italijanščino. V prispevku je predstavljen tudi način, kako moliški Hrvati rešujejo težave z novimi besedami, vezanimi na razvoj tehnike, kulture in Civilizacije.
Ključne besede: moliški Hrvati, hrvaščina, italijanščina, Italija, jezikovni sistem, izposojanje, klišeji
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 982; Prenosov: 358
Celotno besedilo (221,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Problematika radioaktivnih odpadkov - primerjava med Slovenijo in Italijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPolonca Vodopivec, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so prikazana in utemeljena področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pri čemer smo se posebej osredotočili na Slovenijo in Italijo. Pri tem nas je zanimalo predvsem skladiščenje radioaktivnih odpadkov in možne nepravilnosti, ki se pri tem pojavljajo. Vpliv nepravilnega skladiščenja je zelo negativen in uničujoč za okolje in v skrajnih primerih celo smrtno nevaren za ljudi. Ugotovitve kažejo, da se pojavlja veliko kršitev zoper upoštevanja zakonov in določb, ki veljajo glede pravilnega in varnega skladiščenja; posledično je zaradi tega veliko ekološke kriminalitete, predvsem v Italiji. Naš cilj je bil ugotoviti razlike in podobnosti med omenjenima državama glede skladiščenja, prevoza in obdelave radioaktivnih odpadkov. Za naštete stvari v Sloveniji skrbijo ARAO (Agencija za upravljanje z radioaktivnimi odpadki) in različne druge agencije, kot je Agencija za varstvo okolja, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje in človeške vire. Pri tem smo ugotovili, da v Italiji nimajo jedrskih elektrarn, saj so bile zaprte zaradi nesreče v Černobilu leta 1986. Za razliko od Italije je v Sloveniji še vedno jedrska elektrarna, in sicer v Krškem. Tam poteka skladiščenje v bazenih, ostale radioaktivne odpadke pa prepeljejo in skladiščijo v Brinju, kjer je jedrski reaktor TRIGA. Ugotovitve kažejo, da ima Italija veliko organiziranega kriminala, kjer prihaja do trgovanja in, zaradi neprimernega skladiščenja, do velike onesnaženosti okolja. V Sloveniji organiziranega kriminala v smislu trgovanja z radioaktivnimi odpadki ni, pojavljajo se sicer divja odlagališča, predvsem v osrednji Sloveniji, vendar se njihovo število z leti manjša. Nepravilno skladiščenje, prevoz in obdelava odpadkov puščajo posledice v naravi, pri ljudeh in ostalih živih organizmih, ki so lahko zelo negativne, saj radioaktivnost ostane v naravi veliko let. Ljudje lahko zbolijo za rakom in drugimi boleznimi, povezanimi z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju.
Ključne besede: radioaktivnost, radioaktivni odpadki, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, skladiščenje, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, primerjave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1674; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,20 MB) |
16. Prizadevanja slovenske manjšine v italiji za dosego zakonske zaščite 1975–2009Miha Zobec, 2017, doktorska disertacija Opis: Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, je predvidevala zaščito jezikovnih manjšin (italijanska pravna in politična praksa se je izogibala uporabi izraza narodnostna manjšina zaradi njegovih političnih implikacij) kot tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kjer bi bile pravice slovenske manjšine varovane s posebnim statutom. Medtem, ko je bilo nemški manjšini formalno varstvo manjšinskih pravic takoj po drugi svetovni vojni zagotovljeno z ustanovitvijo avtonomne dežele Južne Tirolske, francoski pa z ustanovitvijo avtonomne dežele Doline Aosta, je morala slovenska manjšina na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine čakati vse do leta 1963. Upi o zaščiti pa so se razblinili, ko je postalo jasno, da posebni statut nove dežele ne vsebuje določil o varstvu slovenske manjšine. Čeprav so se prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite pričela že kmalu po drugi svetovni vojni oziroma po Londonskem memorandumu, so postala po ustanovitvi dežele, ko se je izkazalo, da so bila pričakovanja zaman, bolj izrazita. Zahteve po oblikovanju posebnega zaščitnega zakona so postale še bolj očitne po Osimskih sporazumih, ki so državi podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, obvezovali h kar največji zaščiti slovenske oziroma italijanske manjšine. Osimski sporazumi so v 8. členu določali, da se ob prenehanju veljave Posebnega statuta Londonskega memoranduma obe strani zavežeta k ohranitvi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti že pri izvajanju omenjenega statuta in da v okviru svojega notranjega prava zagotovita enako raven varstva, kot je določal Posebni statut, ki je s tem nehal veljati.Z Osimskimi sporazumi sta bili tako obe državi zavezani k uresničevanju tega, kar je bilo že določeno v Londonskem memorandumu. Glede na to, da je Italija menila, da je 8. člen Osimskih sporazumov veljal le za zaščito pravic Slovencev v Tržaški pokrajini, je predmet vztrajnega političnega prizadevanja predstavnikov slovenske manjšine postala zakonodaja, ki bi v enaki meri varovala pravice Slovencev v Tržaški in Goriški kot v Videmski pokrajini. Boj za dosego ustreznega varovanja manjšinskih pravic pa je pri italijanskih oblasteh naletel na nerazumevanje. Namesto, da bi pripravili zakon, ki bi v enaki meri ščitil pravice slovenske manjšine na celotnem ozemlju njene poselitve, je Italija z zahtevami manjšine nenehno odlašala in ponujala zakonske predloge, ki niso bili ustrezni. Prizadevanje za dosego zakosnke zaščite se je tako zaključilo šele leta 2001, ko je bil v parlamentu sprejet t.i. globalni zaščitni zakon za varovanje pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Po sprejetju zakona je bil oblikovan mešan, slovensko-italijanski paritetni odbor (sestavljali so ga pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki večinske, italijanske narodnosti), ki naj bi bdel nad uresničevanjem določil sprejetega akta. Zakon je dobil uradno formalno potrditev leta 2007, ko ga je podpisal predsednik Napolitano, v polni meri pa se je začel uresničevati šele dve leti kasneje. Največ težav v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona je bilo v Videmski pokrajini, še posebej prizadeti so bili Slovenci na območju Rezije. Izvajanje zakona se je v Reziji zavleklo vse do leta 2012, težave pri uresničevanju zakonodaje pa se tam pojavljajo še danes.
Ključne besede: Slovenska manjšina, Italija, Furlanija-Julijska krajina, manjšinske pravice, zakonska zaščita, Londonski memorandum, Osimski sporazumi, paritetni odbor.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 2107; Prenosov: 286
Celotno besedilo (6,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Stidda v Italiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeMartin Bajuk, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena organizirana kriminaliteta v Italiji in zelo skrivnostna skupina organizirane kriminalitete, imenovana Stidda. Italija se že od 19. stoletja spopada z organizirano kriminaliteto, ki je prisotna na ozemlju celotne države. Ozemlje so si razdelile kriminalne združbe in sicer na jugu, oziroma na Siciliji vlada najstarejša Mafija oz. La Cosa nostra-»naša stvar«, Camorra iz območja Campanije, 'Ndrangheta s Calabrije, Sacra Corona Unita,»sveta združena krona« iz Apulije in najmlajša in najmanj znana Stidda iz juga Sicilije.
Vse navedene kriminalne združbe se ukvarjajo z različnimi nelegalnimi dejavnostmi kot so preprodajanje mamil in orožja, izsiljevanjem, ugrabitvami, trgovino z ljudmi in prostitucijo. Njihov vpliv pa se širi tudi v legalne posle kot so gradbeništvo in turizem, za dosego svojih ciljev najpogosteje uporabljajo nasilje.
Organizirana kriminaliteta oz. organizirane kriminalne skupine so v Italiji sprožile upor do legitimne države in oblasti, mafijske skupine so postale sčasoma neformalna oblast. Začelo se je z neplačevanjem davkov in nepokorščina, lokalni kriminalci so postajali vse močnejši, ljudje so se pričeli združevati v kriminalne skupine. Ključna razloga za združevanje sta bila hiter zaslužek z nelegalnimi posli in zaščita, katero so imeli posamezniki, ki jim jo je omogočala združba, katere člani so bili.
Organizirana kriminaliteta se je z leti krepila in njena moč in vpliv sta se razbohotila do nepojmljivih razsežnosti, njen lovke so se razširile v gospodarstvo, družbo in celo v najvišje politične vrhove. V Italiji, za mafijo, upravičeno uporabljajo izraz "la piovra". Beseda pomeni hobotnica, katere lovke so razpredene v vse dele italijanske družbe, katero vztrajno drži v primežu kriminala.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, mafija, preiskovanje, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 1505; Prenosov: 121
Celotno besedilo (873,01 KB) |
18. Preiskovalni intervju z mladoletniki v Italiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeMonica Viler, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu sem obravnavala, kakšno mora biti pravilno zasliševanje, da lahko
preiskovalec dobi konkretne odgovore na svoja vprašanja. Osredotočila sem se na
preiskovalne intervjuje v Italiji, še posebej na tiste, ki jih izvajajo na mladoletnikih.
Glede na to, da so mladoletniki skupina, ki je bolj občutljiva na odnose in načine
govora, je smiselno, da policisti ne zaslišujejo sami ampak imajo ob sebi še
strokovnjaka, ki se spozna na psihologijo mladoletnikov. Razdelila sem vprašalnik o
načinu zasliševanja mladoletnikov na treh policijskih postajah v Italiji, in sicer v Miljah,
Tržiču (Monfalcone) in Trstu. Rezultati kažejo, da se večina policistov zaveda
pomanjkanja znanja na področju zasliševanja mladoletnikov, vendar vseeno
preiskovalne intervjuje opravljajo sami brez prisotnosti psihologov ali drugih
strokovnjakov. Zavedati se moramo, da je pri mladoletnih osebah to še toliko težje,
saj na različne načine zaznavajo, se spominjajo in reproducirajo dogodke. To lahko
privede do nezanesljivih in netočnih izjav, zato motamo biti še toliko bolj pazljivi.
Vedno moramo upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, katere lahko vplivajo
na pričo ali storilca kaznivega dejanja. Intervju mora torej biti čim bolj dinamičen, da
pridobimo želene in točne informacije. Napačen način zasliševanja ima lahko
negativne posledice za vse vpletene. Da se postopek torej izpelje pravilno so zelo
pomembni: priprava, izvajanje in razložitev, račun oz. zbiranje informacij, zaprtje in
povzetek zbranih informacij ter ocena in vrednotenje vseh zbranih dokazov. Na vse
zadnje pa je najpomembnejša nepogrešljivost zbiranja podatkov s spoštovanjem
členov zakona o kazenskem postopku.
Ključne besede: zaslišanje, preiskovalni intervju, mladoletniki, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1557; Prenosov: 147
Celotno besedilo (683,51 KB) |
19. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH PO SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM PRAVUJasna Rajčević, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena pridobitev lastninske pravice na nepremičninah po pravilih italijanskega in slovenskega pravnega reda. Pri tem je potrebno poudariti, da italijansko pravo pozna dva različna načina vpisa in javne objave podatkov o lastninski pravici na nepremičninah in sicer sistem zemljiškega katastra (catasto tavolare) kot tudi sistem zemljiške knjige (sistema del libro fondario). Gre torej za neenoten pravni sistem, ki ga slovensko pravo ne pozna. Naše pravo glede vpisa in javne objave lastninske pravice na nepremičninah pozna le zemljiško knjigo.
Različnost neenotne pravne ureditve vpisa in javne objave lastninske pravice na nepremičninah v italijanskem pravnem redu je posledica zgodovinskih razmer in različne jurisdikcije. Družbene razmere v preteklosti so oblikovale tako slovenski kot italijanski način pridobitve lastninske pravice ter posledično njeno publikacijo.
Zaznati je strogo prisotnost notarjev pri sklepanju pravnih poslov v italijanskem pravnem redu in precej manjšo vlogo notarjev pri sestavi listin v slovenskem pravnem redu. Ravno tako je opaziti izjemno razliko pri pogojih za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, kjer italijanski pravni red favorizira posestnika in ne lastnika.
Pri obeh pravnih redih pa je v današnjem obdobju moč opaziti tendenco, ki spodbuja takojšnjo intabulacijo lastninske pravice v javne knjige, česar v preteklosti zaradi družbenih razmer ni bilo zaznati. Zaradi ekonomskih in fiskalnih zahtev ter računalniške dobe so ljudje vendarle seznanjeni s posledicami, ki jih povzroči dejstvo, ko lastninska pravica ni intabulirana v javno knjigo.
Ključne besede: nepremičnine, priposestvovanje, zemljiška knjiga, pridobitev lastninske pravice, pravni posli, zemljiški kataster, Italija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2244; Prenosov: 204
Celotno besedilo (850,99 KB) |
20. Poslovna pogajanja v izbrani evropski in azijski kulturiSaška Šegula, 2016, diplomsko delo Opis: Za poslovna pogajanja se najpogosteje odločimo zaradi drugačnih interesov dveh strani. Dober pogajalec mora znati predvsem poslušati, biti iznajdljiv, toda nikoli preveč popustljiv. Informacije in čas imajo pomembno vlogo. Ključna je dobra predhodna priprava, nato razprava in dajanje predlogov. Vedeti moramo kako nasprotno stran prepričati, da so naše rešitve boljše. Vsak pogajalec se odloči pogajati z drugačno taktiko. Čeprav želimo nasprotni strani postaviti ekstremne zahteve, jo slepiti ali se sklicevati na avtoriteto, se moramo v vsako taktiko najprej vživeti in razmisliti s katero bo zagotovljen uspeh. Mednarodni pogajalec mora znati več tujih jezikov, ker se bo srečeval z različnimi kulturami. Če se zna soočiti z drugačnim obnašanjem in načini pogajanja je uspeh zagotovljen. Mednarodni pogajalec se lahko pogaja z agresivnim, popustljivim, pasivnim, hladnokrvnim, zastrašujočim, trdovratnim ali tveganim slogom. Osredotočili smo se na poslovna pogajanja Italije in Indije. Italijani čas pred pogajanji dobro izkoristijo. Veliko jim pomeni, če njihovo kulturo predhodno dobro spoznamo. Pogajajo se počasi, premišljeno, vendar velikokrat niso prepričani vase. Do nasprotnika so iskreni, nikoli ničesar ne skrivajo. V družinskem življenju se naučijo stabilnosti, kar se prenese na pogajanja. V Indiji pomeni pogajanje vsakdanje opravilo in veščina, ki jo obvlada že skoraj vsak odrasel človek. Ena izmed njihovih najpomembnejših lastnosti je razmišljanje, ki jih privede do uporabnih idej in rešitev. Besede jemljejo velikokrat preveč osebno, redno preverjajo informacije nasprotnika. Radi se pogajajo z ljudmi, ki imajo večletne pogajalske izkušnje.
Ključne besede: poslovna pogajanja, mednarodna poslovna pogajanja, kultura, Italija, Indija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1258; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,15 MB) |
