1. Inkluzija v italijanskem šolskem sistemu : magistrsko deloPatricija Puhar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Ključne besede: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 166; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Karakteristike uvoznega povpraševanja v izbranih evropskih gospodarstvihAjda Lipnik, 2021, diplomsko delo Opis: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša.
Ključne besede: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 716; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Razlike v vodenju v različnih kulturahSara Režonja, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se bomo dodobra poglobili v opredelitev funkcije vodenja, ki je pomembna v vsaki organizaciji, saj poskrbi, da zaposleni z ustreznim načinom vodenja uresničijo zastavljene cilje organizacije in da se zaposleni počutijo sprejete ter cenjene. Pri vodenju se bomo osredotočili predvsem na teorije in stile vodenja ter jih opisali. Opisali bomo funkcijo vodje, ki nosi del odgovornosti, da je zaposlenim v organizaciji prijetno in da jim delo, ki ga opravljajo, ni pretežko ali jim ne povzroča kakšnih zdravstvenih težav. Ko opredelimo funkcijo vodenja in vlogo vodje, se osredotočimo na komuniciranje, ki je prav tako pomembno pri poslovanju s tujimi poslovneži. Tukaj se bomo osredotočili na verbalno in neverbalno, ter formalno in neformalno komunikacijo, saj bomo kasneje pri primerjavi posameznih držav tudi s pomočjo kriterija poslovnega komuniciranja primerjali razlike in podobnosti držav. Zapisali bomo definicijo kulture, opisali njene značilnosti, predstavili poslovno kulturo in izpostavili, kako vpliva na proces vodenja. Preden se bomo lotili primerjalne analize med državami, bomo pri vsaki najprej opisali njeno kulturo in poslovne običaje, ki veljajo za organizacije znotraj nje. Diplomsko delo obravnava razlike v vodenju v različnih kulturah, ki temeljijo na komunikacijskih in kulturnih razlikah izbranih držav Slovenije, Nemčije in Italije. Iz primerjav z izbranimi kriteriji in podkriteriji ugotovimo, da so omenjene države med seboj po nekaterih kriterijih podobne, po drugih pa se razlikujejo. Ključne razlike med njimi so vidne predvsem v stilih vodenja v organizacijah in načinu komuniciranja. Da bi se tem razlikam izognili oziroma, da ne bi imeli težav pri soočanju z njimi, moramo vedeti, kako se v posamezni državi obnašati in na kakšen način komunicirati z vodjo ter z ostalimi zaposlenimi.
Ključne besede: Vodenje, Stili vodenja, Komuniciranje, Kultura, Motiviranje, Poslovna kultura, Slovenija, Nemčija in Italija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočjuSaša Perko, 2020, diplomsko delo Opis: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.
Ključne besede: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 800; Prenosov: 93
Celotno besedilo (2,65 MB) |
5. Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditevMartin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju.
Metode:
Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU.
Ugotovitve:
Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU.
Omejitve/uporabnost raziskave
V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 747; Prenosov: 72
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Analiza učinkov turističnih satelitskih računov v Sloveniji in na njenih največjih turističnih trgihAljaž Nerad, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki je prisotna v vseh državah po svetu. Zaradi hitre rasti obsega turizma je zelo pomembno njegovo natančno spremljanje v obliki statističnega merjenja. Posledica prej omenjenega trenda je, da se v zadnjem obdobju zraven tradicionalnih metod statističnega spremljanja turizma, ki merijo samo direktne učinke na narodno gospodarstvo, v večini držav čedalje bolj uveljavlja spremljanje turizma po metodi turističnih satelitskih računov, ki zraven direktnih učinkov zajame še indirektne učinke na gospodarstvo posamezne države. Zaradi večanja uporabe te statistične metode smo v empiričnem delu naloge naredili analizo najpomembnejših agregatov turističnih satelitskih računov na narodno gospodarstvo Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Rezultati, pridobljeni v analizi, so potrdili učinkovitost te metode, saj je tekom raziskave bil ugotovljen učinek teh računov na gospodarstvo štirih raziskovanih držav. Pozitivni rezultati, ki so podkrepili teorijo, kažejo na to, da bi vse resne turistične države morale uvesti ta način merjenja turizma, saj bodo lahko le na tak način dobile realne podatke, ki bodo kazali na dejansko velikost turističnega sektorja v posamezni državi.
Ključne besede: turistični satelitski računi, Avstrija, Italija, Slovenija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1055; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. Pravna ureditev orožja v Republiki Sloveniji in primerjalnopravno v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški : magistrsko deloMartin Muženič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev osebnega oziroma civilnega orožja v izbranih primerjalnih modelih, to je v Republiki Sloveniji, Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Predstavljeni bodo temeljni orožni predpisi primerjanih oziroma obravnavanih držav in temeljni regionalni pravni viri (orožna zakonodaja, sprejeta v okviru Evropske unije), ki se nanašajo na področje orožja.
Osrednji namen magistrskega dela je bralcu prikazati pogoje, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati, da jim pristojni organi v obravnavanih pravnih sistemih lahko izdajo zahtevane orožne listine, na podlagi katerih so nato upravičeni do posesti strelnega orožja.
Primerjalnopravna analiza obravnavanih pravnih sistemov poskuša posebej predstaviti zlasti pristojne organe, pooblaščene za odločanje v postopkih z orožjem, pravno ureditev lovskega, športnega in varnostnega orožja, nato še postopek v zvezi s podarjenim oziroma podedovanim orožjem, področje zbiranja orožja in končno način urejanja področja orožja, ki ga imajo v posesti zasebne varnostne službe.
V zadnjem delu magistrskega dela so prikazani ključni predpisi Evropske unije na področju orožnega prava, ki določajo minimalne skupne pogoje za nabavo, posest in nošenje orožja, minimalno harmonizacijo in določene tehnične aspekte orožnega prava.
Ključne besede: orožje, civilno orožje, pravna ureditev, primerjalno pravo, Slovenija, Italija, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1190; Prenosov: 198
Celotno besedilo (842,95 KB) |
8. Wpływ języka włoskiego na obecny kształt języka molizańskich ChorwatówKrzysztof Feruga, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Vpliv italijanščine na sodobni jezik moliških Hrvatov
Sobivajoči narodi in njihovi jeziki se ne morejo izogniti vzajemnim stikom, niti sporazumevalnim. To je vzrok za različne interference v lastnem in tujem jezikovnem sistemu. Leksikalnih izposojenk je v vsakdanjem govoru moliških Hrvatov zelo veliko. Njihova raba je odvisna predvsem od uporabnikovih namenov. Govorci poskušajo pri sporazumevanju s starejšimi prilagoditi besedišče obema jezikoma, z mlajšimi ali z vrstniki pa večinoma uporabljajo italijanščino. V prispevku je predstavljen tudi način, kako moliški Hrvati rešujejo težave z novimi besedami, vezanimi na razvoj tehnike, kulture in Civilizacije.
Ključne besede: moliški Hrvati, hrvaščina, italijanščina, Italija, jezikovni sistem, izposojanje, klišeji
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 775; Prenosov: 326
Celotno besedilo (221,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Problematika radioaktivnih odpadkov - primerjava med Slovenijo in Italijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPolonca Vodopivec, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so prikazana in utemeljena področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pri čemer smo se posebej osredotočili na Slovenijo in Italijo. Pri tem nas je zanimalo predvsem skladiščenje radioaktivnih odpadkov in možne nepravilnosti, ki se pri tem pojavljajo. Vpliv nepravilnega skladiščenja je zelo negativen in uničujoč za okolje in v skrajnih primerih celo smrtno nevaren za ljudi. Ugotovitve kažejo, da se pojavlja veliko kršitev zoper upoštevanja zakonov in določb, ki veljajo glede pravilnega in varnega skladiščenja; posledično je zaradi tega veliko ekološke kriminalitete, predvsem v Italiji. Naš cilj je bil ugotoviti razlike in podobnosti med omenjenima državama glede skladiščenja, prevoza in obdelave radioaktivnih odpadkov. Za naštete stvari v Sloveniji skrbijo ARAO (Agencija za upravljanje z radioaktivnimi odpadki) in različne druge agencije, kot je Agencija za varstvo okolja, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje in človeške vire. Pri tem smo ugotovili, da v Italiji nimajo jedrskih elektrarn, saj so bile zaprte zaradi nesreče v Černobilu leta 1986. Za razliko od Italije je v Sloveniji še vedno jedrska elektrarna, in sicer v Krškem. Tam poteka skladiščenje v bazenih, ostale radioaktivne odpadke pa prepeljejo in skladiščijo v Brinju, kjer je jedrski reaktor TRIGA. Ugotovitve kažejo, da ima Italija veliko organiziranega kriminala, kjer prihaja do trgovanja in, zaradi neprimernega skladiščenja, do velike onesnaženosti okolja. V Sloveniji organiziranega kriminala v smislu trgovanja z radioaktivnimi odpadki ni, pojavljajo se sicer divja odlagališča, predvsem v osrednji Sloveniji, vendar se njihovo število z leti manjša. Nepravilno skladiščenje, prevoz in obdelava odpadkov puščajo posledice v naravi, pri ljudeh in ostalih živih organizmih, ki so lahko zelo negativne, saj radioaktivnost ostane v naravi veliko let. Ljudje lahko zbolijo za rakom in drugimi boleznimi, povezanimi z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju.
Ključne besede: radioaktivnost, radioaktivni odpadki, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, skladiščenje, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, primerjave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1410; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Prizadevanja slovenske manjšine v italiji za dosego zakonske zaščite 1975–2009Miha Zobec, 2017, doktorska disertacija Opis: Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, je predvidevala zaščito jezikovnih manjšin (italijanska pravna in politična praksa se je izogibala uporabi izraza narodnostna manjšina zaradi njegovih političnih implikacij) kot tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kjer bi bile pravice slovenske manjšine varovane s posebnim statutom. Medtem, ko je bilo nemški manjšini formalno varstvo manjšinskih pravic takoj po drugi svetovni vojni zagotovljeno z ustanovitvijo avtonomne dežele Južne Tirolske, francoski pa z ustanovitvijo avtonomne dežele Doline Aosta, je morala slovenska manjšina na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine čakati vse do leta 1963. Upi o zaščiti pa so se razblinili, ko je postalo jasno, da posebni statut nove dežele ne vsebuje določil o varstvu slovenske manjšine. Čeprav so se prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite pričela že kmalu po drugi svetovni vojni oziroma po Londonskem memorandumu, so postala po ustanovitvi dežele, ko se je izkazalo, da so bila pričakovanja zaman, bolj izrazita. Zahteve po oblikovanju posebnega zaščitnega zakona so postale še bolj očitne po Osimskih sporazumih, ki so državi podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, obvezovali h kar največji zaščiti slovenske oziroma italijanske manjšine. Osimski sporazumi so v 8. členu določali, da se ob prenehanju veljave Posebnega statuta Londonskega memoranduma obe strani zavežeta k ohranitvi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti že pri izvajanju omenjenega statuta in da v okviru svojega notranjega prava zagotovita enako raven varstva, kot je določal Posebni statut, ki je s tem nehal veljati.Z Osimskimi sporazumi sta bili tako obe državi zavezani k uresničevanju tega, kar je bilo že določeno v Londonskem memorandumu. Glede na to, da je Italija menila, da je 8. člen Osimskih sporazumov veljal le za zaščito pravic Slovencev v Tržaški pokrajini, je predmet vztrajnega političnega prizadevanja predstavnikov slovenske manjšine postala zakonodaja, ki bi v enaki meri varovala pravice Slovencev v Tržaški in Goriški kot v Videmski pokrajini. Boj za dosego ustreznega varovanja manjšinskih pravic pa je pri italijanskih oblasteh naletel na nerazumevanje. Namesto, da bi pripravili zakon, ki bi v enaki meri ščitil pravice slovenske manjšine na celotnem ozemlju njene poselitve, je Italija z zahtevami manjšine nenehno odlašala in ponujala zakonske predloge, ki niso bili ustrezni. Prizadevanje za dosego zakosnke zaščite se je tako zaključilo šele leta 2001, ko je bil v parlamentu sprejet t.i. globalni zaščitni zakon za varovanje pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Po sprejetju zakona je bil oblikovan mešan, slovensko-italijanski paritetni odbor (sestavljali so ga pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki večinske, italijanske narodnosti), ki naj bi bdel nad uresničevanjem določil sprejetega akta. Zakon je dobil uradno formalno potrditev leta 2007, ko ga je podpisal predsednik Napolitano, v polni meri pa se je začel uresničevati šele dve leti kasneje. Največ težav v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona je bilo v Videmski pokrajini, še posebej prizadeti so bili Slovenci na območju Rezije. Izvajanje zakona se je v Reziji zavleklo vse do leta 2012, težave pri uresničevanju zakonodaje pa se tam pojavljajo še danes.
Ključne besede: Slovenska manjšina, Italija, Furlanija-Julijska krajina, manjšinske pravice, zakonska zaščita, Londonski memorandum, Osimski sporazumi, paritetni odbor.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1810; Prenosov: 253
Celotno besedilo (6,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
