| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2518; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (34,66 MB)

2.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2788; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

3.
RAZVOJ TURIZMA V SLOVENSKI ISTRI
Patrik Pribac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju analiziram razvoj turizma v Slovenski Istri in učinke turizma kot jih zaznavajo domačini. V teoretičnem delu opredelim vrste turizma, turistično ponudbo, možnosti za razvoj turizma in njegove pozitivne in negativne učinke. Opišem pomen prevozništva v turizmu, ki omogoča mobilnost oseb in s tem razvoj turizma. Pri razvijanju turizma v regiji imajo pomembno vlogo tudi domačini. Predstavim Slovensko Istro in njeno gospodarstvo ter s posebnim poudarkom na kulturni in naravni dediščini. Izvedem S.W.O.T. analizo turistične ponudbe regije na podlagi mnenj domačinov, kjer prikažem potencialne prednosti in nevarnosti razvoja turizma. V praktičnem delu seminarja analiziram rezultate ankete, to je zaznavanje domačinov o ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma ter o njegovem prihodnjem razvoju. Analiza je pokazala, da imajo domačini ambivalentna mnenja o vplivih turizma.
Ključne besede: razvoj turizma v regiji, S.W.O.T. analiza turistične ponudbe, pozitivni in negativni učinki turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma, Slovenska Istra
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 600; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (322,28 KB)

4.
TURIZEM V JUŽNI ISTRI
Urban Nedeljko, 2012, diplomsko delo

Opis: Južna Istra je ena izmed najbolj obiskanih in turistično najbolj razvitih območij na Hrvaškem. Zaradi pomembnosti turizma v Južni Istri smo se odločili, da v diplomski nalogi predstavimo bistvene turistične značilnosti območja. Na turizem močno vplivajo številni dejavniki, zato smo v diplomski nalogi predstavili geografske značilnosti, turistično ponudbo, preučili značilnosti turističnih oblik in izvedli turistično raziskavo na obravnavanem območju. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pri opisovanju značilnosti Južne Istre, komparativno metodo pri primerjavi statističnih podatkov in kavzalno neeksperimentalno metodo pri raziskavi o turističnih potovanjih v Južni Istri. Primerjava turističnih statističnih podatkov med Republiko Hrvaško Južno Istro in občinami Južne Istre nam je dala rezultate, ki govorijo o turistično zelo usmerjeni regiji. Raziskava, ki smo jo izvedli v obliki ankete med sto naključnimi anketiranci, nam je dala rezultate, ki so nam prikazali bistvene značilnosti turistov in turističnih potovanj v Južni Istri.
Ključne besede: Južna Istra, Istra, turizem, turistična raziskava, turistična ponudba
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 796; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
OSVETLITEV NEKATERIH PRAVIC ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI S POUDARKOM NA VOLILNEM SISTEMU IN VOLITVAH
Goran Kalister, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko italijanske narodne skupnosti, živeče v Sloveniji, nabor njihovih pravic, politično zastopanost na lokalnem in državnem nivoju in pravno podlago za vse to, pri čemer se osredotoča predvsem na sam volilni sistem in volitve predstavnikov skupnosti v različne organe. Poleg zgodovinskega uvoda in pravne podlage za zaščito italijanske narodne skupnosti, avtor v delu analizira pravno podlago za zastopanost in postopek izvolitve predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinske svete, v svete krajevne skupnosti ter v državni zbor. Hkrati avtor obravnava tudi organiziranost skupnosti na lokalnem nivoju na področju kulture, izobraževanja in medijev ter kako se vse to financira. Iz opravljene analize je razvidno, da so bistvenega pomena za zaščito obravnavane skupnosti predvsem določbe iz Ustave kot najvišjega pravnega akta, iz katerega nadalje izhajajo ostali zakoni, ki zadevajo pravice in organiziranost skupnosti. Slovenija je uzakonila načelo pozitivne diskriminacije, ki vsaj na papirju nudi italijanski narodni skupnosti relativno dober položaj. Avtor v zaključku podaja odgovore na zastavljena vprašanja in utemeljuje dejstva, obravnavana skozi diplomsko delo.
Ključne besede: italijanska narodna skupnost, volitve predstavnikov narodne skupnosti, slovenska Istra, narodnostno mešano območje, manjšinske pravice, politična zastopanost.
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1257; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (827,23 KB)

6.
LIK ŠAVRINKE V LITERARNIH DELIH MARJANA TOMŠIČA
Sanja Špeh, 2013, diplomsko delo

Opis: Marjan Tomšič je slovenski pisatelj in kulturni delavec. Do sedaj je objavil enajst romanov, osem zbirk novel in črtic in osem mladinskih del. S svojim delom, za katerega je prejel več nagrad, je ogromno prispeval k literarnemu razvoju slovenske Istre. Namen diplomske naloge je bil predstaviti lik Šavrinke v njegovih literarnih delih. Lik Šavrinke je osrednji lik v romanih Šavrinke in Zrno od frmentona . Skozi zgodbo Katine, ki je po poklicu Šavrinka, je predstavljena osebnost Šavrinke. Predstavljena je vloga Šavrinke kot matere in žene, kakšni so bili odnosi med Šavrinkami in kdo so bili sploh ljudje, ki so opravljali ta poklic ter kakšno je sploh bilo njihovo življenje. Šavrinke so kot večne potovke krožile po Istri in potem so s stotinami jajc in vso drugo robo odšle proti Trstu, da bi vse to zamenjale za lire. Hodile so s plenjerjem na glavi, ali pa z oslom, če so ga le imele. Z jajčaricami so hodile v Trst tudi mlekarice, krušarice in perice. Vse te ženske so ljudje vedno klicali le Šavrinke in tudi one same so se imele za Šavrinke. Svoj poklic so opravljale vestno, z neizmernim veseljem in ljubeznijo, kljub vsem mukam in težavam, ki so jih ob tem doživljale. Bile so predane in za svojo družino so se mučile vse življenje, dokler niso mogle več oditi na tako dolge poti. Takrat so svoj poklic predale naprej, svojim hčerkam ali nečakinjam.
Ključne besede: Marjan Tomšič, Šavrinka, poklic, Istra, Trst
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 3359; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Kriminaliteta v zvezi s kulturno dediščino na področju Istre
Sara Urbanija, 2015, magistrsko delo

Opis: Danes je urejenost in zaščitenost kulturne dediščine na celotnem področju Istre na zelo visoki ravni. Za ohranjanje kulturne dediščine je pomembna tudi revitalizacija, veliko držav pa se zavzema za restitucijo odpeljanih umetnin med vojnim časom. S širjenjem kriminalitete na področju Istre se je povečalo tudi njeno preiskovanje, zanimalo nas je, v kolikšni meri je kriminaliteta v zvezi s kulturno dediščino prisotna tudi danes. Danes se Slovenija, Italija in Hrvaška v večji meri zavzemajo za zaščito kulturne dediščine. Na področju boja proti kriminaliteti v zvezi s kulturno dediščino razvijajo nove metode in taktike. Za dobro zaščito proti kriminaliteti v zvezi s kulturno dediščino je pomembno, da ima vsaka država dobro definirane pojme, urejeno zakonodajo ter sodelovanje z različnimi organizacijami in institucijami na mednarodni ravni. Kriminaliteta zoper kulturno dediščino je transnacionalen pojav in z vsakim dnem dobiva nove razsežnosti. Vse tri obravnavane države so izoblikovale svojo politiko varstva in zakonodajo na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine. Zaradi različnega obsega obravnavanih področij, na katerih se izbrane države nahajajo, smo odkrili tudi različne primere kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino. Izbrani primeri nam dajejo vpogled na različne vrste, načine in motive izvrševanja kriminalitete. O kriminaliteti v zvezi s kulturno dediščino mediji poročajo samo o bolj senzacionalističnih primerih, premalo pa se govori o tistih manj znanih. Obveščanje javnosti o tovrstni kriminaliteti je zelo pomembno. Malo drugačen vpogled na kriminaliteto v zvezi s kulturno dediščino pa smo pridobili tudi s sodelovanjem in s pogovori z različnimi ljudmi, ki delujejo na področju Istre. Pojem kulturna dediščina je skozi zgodovino dobil nove razsežnosti, dvignila se je tudi zavest o pomembnosti ohranjanja in varovanja le-te. Pomembno je, da se kulturna dediščina zaščiti, saj predstavlja človeško vrednost in zgodovino vsakega posameznika.
Ključne besede: kulturna dediščina, umetnine, kriminaliteta, primeri, Istra, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2015; Ogledov: 823; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

8.
Spremembe rabe tal med leti 1830 in 2008 na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih
Danijel Ivajnšič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.
Ključne besede: apnenec, fliš, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 525; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (637,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre
Aleksandra Šumanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je predstaviti ekskurzijo kot sodobno metodo izvajanja pouka zgodovine, in le-to konkretizirati na osnovi zgodovinskega potenciala vasi v istrskem zaledju. Predstavljena je teoretična zasnova sodobnega znanja, poučevanja in učenja zgodovine, ter pomembnost sodobnih učnih oblik, metod in načinov dela pri pouku zgodovine. V okviru ekskurzije je predstavljeno terensko delo ter pomen terena za pouk zgodovine, možne vsebine in objekti preučevanja, ter viri, s katerimi se srečujem pri izvedbi ekskurzije. Opredeljen je pojem ekskurzije, opisan pomen, naloge in vzgojno-izobraževalni cilji le-te. Predstavljena je organizacijska struktura ekskurzije in vrste ekskurzij, ki jih lahko učitelji izvajajo. Podan je geografski opis in splošni zgodovinski oris Istre, po zgodovinskih obdobjih, ter narejen izbor vasi, ki didaktično in vsebinsko sovpadajo z izvedbo ekskurzije. Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je konkretizirana na šestih vaseh, in sicer na vasi Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sočerga, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, ter na njihovih ogledih. V ta namen so bili za vsako ogledno točko oblikovani učni listi. Skupek vsega omogoča večjo aktivnost učenca, s katero lažje oblikuje svojo miselno strukturo, interpretacijo podatkov in zgodovinsko mišljenje, ter oblikuje pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Ključne besede: sodobni pouk, ekskurzija, Istra, kulturna dediščina
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 732; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici