Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bila Julijska krajina jabolko spora med novonastalo Demokratično federativno Jugoslavijo (kasneje Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo) in Zahodom s Kraljevino (po letu 1946 Republiko) Italijo na čelu. Jugoslovanska stran je v šestdesetih letih z vzpodbujanjem masovnega turizma na pridobljenem ozemlju želela izboljšati svojo gospodarsko rast, hotelska arhitektura pa je hkrati sooblikovala njeno novo politično reprezentacijo in tako veljala za neke vrste »izložbo«. Urbanistična ureditev in s tem tudi načrtovanje turističnih objektov v slovenski Istri je bilo leta 1955 dodeljeno Edu Mihevcu (1911–1985), slovenskemu arhitektu, urbanistu in pedagogu na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Njegov opus lokacijsko obsega predvsem Ljubljano in slovensko Istro, ki je imela zaradi Mihevčevega monopola do sedemdesetih let 20. stoletja enoten arhitekturni izraz. Obalni opus je bil do sedaj obravnavan le v kontekstu pregleda celotnega arhitektovega opusa, turistična arhitektura pa zgolj v posameznih vidikih (počitniška naselja, nateli in posamezni hoteli) in splošno ostaja še neraziskana.
Ključne besede: Edo Mihevc, turizem, arhitektura, slovenska Istra, hoteli
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 215; Prenosov: 54
Celotno besedilo (3,31 MB)

Opis: Priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka od Krasa do Kvarnera s naglaskom na njihovu korisnost nastao je u okviru projekta Interreg SLO-HR / 444 Kaštelir / Prapovijesne utvrde i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj - od Krasa (preko Brkina, Ćičarije i Istre ) do Kvarnera. U njemu su predstavljeni kratki, sažeti i stručni opisi 152 tipične i karakteristične biljke. Prikazane korisne biljke korištene su u svakodnevnom životu na širem području slovenskog Krasa, Istre i Kvarnera, vjerojatno od prapovijesti do danas. Iako je priručnik zemljopisno povezan sa “zemljom Kaštelira”, gdje se i danas mogu pronaći ostaci pretpovijesnih utvrda (gradina), priručnik je također općenito primjenjiv izvan opisanog područja. Istodobno, priručnik je rezultat dugogodišnjih terenskih istraživanja i prikupljanja podataka o sadašnjem poznavanju korisnih biljaka među lokalnim stanovništvom, što se odražava i na prikupljeno izuzetno bogato dijalektalno, slovensko i hrvatsko biljno nazivlje (prikupljeno je više od 640 naziva biljnih vrsta). Ovaj stručni priručnik sadrži nešto više od 580 autorskih fotografija. Obogaćen je florističkim i vegetacijskim uvodom, a u glavnom dijelu su predstavljeni mnogi načini korištenja biljaka u kulinarstvu, narodnoj medicini, hortikulturi i u svakodnevnom poljodjelskom životu posebno onih biljaka koje su karakteristične za opisano istraživano područje. Upute za pravilno korištenje biljaka pomoći će amaterima, ali i iskusnijim sakupljačima samoniklog bilja u uređivanju vlastitih zbirki ljekovitog, začinskog, jestivog i ukrasnog bilja.
Ključne besede: Kras, Istra, etnobotanika, korisne biljke, priručnik
Objavljeno v DKUM: 31.03.2021; Ogledov: 529; Prenosov: 23
Povezava na datoteko

Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, Istra, regionalni atlasi, ocene in poročila
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 866; Prenosov: 120
Celotno besedilo (430,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je predstaviti ekskurzijo kot sodobno metodo izvajanja pouka zgodovine, in le-to konkretizirati na osnovi zgodovinskega potenciala vasi v istrskem zaledju. Predstavljena je teoretična zasnova sodobnega znanja, poučevanja in učenja zgodovine, ter pomembnost sodobnih učnih oblik, metod in načinov dela pri pouku zgodovine. V okviru ekskurzije je predstavljeno terensko delo ter pomen terena za pouk zgodovine, možne vsebine in objekti preučevanja, ter viri, s katerimi se srečujem pri izvedbi ekskurzije. Opredeljen je pojem ekskurzije, opisan pomen, naloge in vzgojno-izobraževalni cilji le-te. Predstavljena je organizacijska struktura ekskurzije in vrste ekskurzij, ki jih lahko učitelji izvajajo. Podan je geografski opis in splošni zgodovinski oris Istre, po zgodovinskih obdobjih, ter narejen izbor vasi, ki didaktično in vsebinsko sovpadajo z izvedbo ekskurzije. Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je konkretizirana na šestih vaseh, in sicer na vasi Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sočerga, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, ter na njihovih ogledih. V ta namen so bili za vsako ogledno točko oblikovani učni listi. Skupek vsega omogoča večjo aktivnost učenca, s katero lažje oblikuje svojo miselno strukturo, interpretacijo podatkov in zgodovinsko mišljenje, ter oblikuje pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Ključne besede: sodobni pouk, ekskurzija, Istra, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 03.05.2016; Ogledov: 1623; Prenosov: 219
Celotno besedilo (5,25 MB)

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.
Ključne besede: apnenec, fliš, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1131; Prenosov: 96
Celotno besedilo (637,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...