| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neformalna ekonomija na Islandiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Simona Brajkovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Neformalna ekonomija je pojav, za katerega ni enotne definicije. Prisoten je v vseh državah sveta, ne glede na njihovo razvitost. Neformalno ekonomijo lahko najdemo pod izrazi siva ekonomija, podzemna ekonomija ipd. To je ekonomija, ki je nasprotje uradni ekonomiji. Bistvo vseh definicij je, da so to dejavnosti, v katerih ni prijavljen dohodek, niti se ne plačujejo davki. Pojavlja se tako v legalnih, kot ilegalnih dejavnostih. Tako jo lahko opazimo pri dejavnostih kot so : delo na črno, davčne utaje, prostitucija, tihotapljenje in preprodaja drog, trgovanje z belim blagom, pranje denarja in igre na srečno, trgovanje z orožjem in druge. V njo so vpleteni posamezniki, oziroma organizirane kriminalne združbe. Tudi Islandija, ki kljub temu da je najvarnejša evropska država, se tem dejavnostim in neformalni ekonomiji ne more izogniti, saj lahko pri njih najdemo vse izmed zgoraj naštetih dejavnosti. Namen maje diplomske naloge je bil izvesti študijo, zakaj in kako je do islandske krize prišlo, ter kako so se ljudje odzvali na krizo, in pa kaj se je dogajalo s stanjem neformalne ekonomije pred, med in po krizi. Rezultati izvedene študije izkazujejo, da so glavni krivec za islandsko krizo bile banke in oblast, ki jo je izbralo ljudstvo. Gospodarstvo je padlo na kolena, ljudje so se soočali z ogromno brezposelnostjo in inflacijo. Podjetja in banke so propadle. Vsi ti negativni dejavniki so posledično povzročili porast neformalne ekonomije. Islandija se lahko pohvali z dejstvom, da sklepa pakte z različnimi mednarodnimi institucijami, ki se borijo proti neformalni ekonomiji. Prav tako imajo nordijske države ustanovljene svojo policijo, katere je članica tudi Islandija.
Ključne besede: ekonomija, neformalna ekonomija, trgovina z ljudmi, prostitucija, pranje denarja, preprečevanje, policija, Islandija, diplomske naloge
Objavljeno: 03.10.2013; Ogledov: 1159; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (598,87 KB)

2.
Politično dogajanje na Islandiji v času globalne ekonomske krize
Maša Janežič, 2015, diplomsko delo

Opis: Islandija je bila v času globalne ekonomske krize s strani mnogih avtorjev imenovana kar za laboratorij za spopadanje s krizo. Do takšnega poimenovanja je prišlo, ker je v primerjavi z ostalimi državami, ki so se prav tako spopadale s krizo, Islandija ravnala povsem nasprotno. Mnoge so se zatekale k podobnim ukrepom pri odzivanju na krizo, kot je npr. tudi Sloveniji znana dokapitalizacija bank, medtem ko Islandija bankam ni posodila denarja ampak dovolila njihov propad. Seveda je takšno ravnanje v paniko spravilo vse lastnike imetja pri teh bankah, kar je zajemalo tudi prebivalce Velike Britanije in Nizozemske, kjer so imele propadle banke svoje podružnice. Sledila je dolžnost kritja vsega tega imetja na Islandiji in v tujini, česar si Islandska vlada ni morala privoščiti in Velika Britanija in Nizozemska sta bili prisiljeni kriti imetja na svojih ozemljih. To je Islandiji natrpalo ogromen madež dolgov zaradi katerega jim je bilo oteženo pridobivanje meddržavnih denarnih posojil. Poleg tega so imeli Islandci velike težave s padanjem vrednosti domače valute, islandske krone. Po dolgem oklevanju so se zatekli k Mednarodnemu denarnemu skladu, ki je Islandiji odobril posojilo in skupaj s svojimi zahtevami ponudil program za soočanje s krizo. Mnogi trdijo, da se je Islandija rešila iz krize nekje do sredine leta 2011, ko so uradno zaključili program z Mednarodnim denarnim skladom. A upoštevati moramo, da je kriza poleg finančnega sektorja znatno vplivala tudi na druga področja. Veliki izzivi so nastopili v politiki, domačem in mednarodnem gospodarstvu in na socialnem področju, saj so ljudje na Islandiji izgubili zaupanje v Islandsko vlado. To je vodilo v nesoglasja med ljudstvom in vodilnimi v državi, kar je povzročilo umik ljudi iz institucionalizirane politike v civilnodružbeno delovanje. Islandsko ljudstvo je z zloglasno revolucijo loncev in ponev preko protestnih shodov doseglo odstop vlade ter z zanosom pozdravilo iniciativo nove vlade za popolno prenovo islandske ustave. Medtem se veliko stvari ni izšlo po načrtih, a posamezniki so znali poiskati nove načine za doseganje cilja. Izhod države iz krize.
Ključne besede: ekonomska kriza, gospodarska kriza, banke, kriminaliteta belih ovratnikov, ukrepi, Islandija, diplomske naloge
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 967; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (580,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici