| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
IZPOLNJEVANJE MAASTRICHTSKIH KRITERIJEV V GRČIJI IN NA IRSKEM
Klavdija Kolarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Skozi obdobje sodelovanja v skupnem valutnem sistemu, sta obravnavani državi pričeli kršiti pravila podpisane Maastrichtske pogodbe, kar smo ugotovili skozi nekatere gospodarske parametre, ki smo jih v delu diplomskega seminarja podrobneje analizirali. Za ponovno dosego maastrichtskih kriterijev bo potrebno še veliko garanja. Državi bosta morali stabilizirati njuni gospodarstvi. Grčija bo obsežnejši del svojega truda morala usmeriti v odpravo velikega zunanjega dolga in finančnega primanjkljaja ter gospodarstvo popeljati do ponovne rasti. Žal se država poleg ekonomske krize sooča še s hudo socialno krizo. Ljudje namreč ne morejo ostati ravnodušni ob tolikšnem sprejetju reform in občutnem povečanju brezposelnosti. Hitro ukrepanje je nujno, ne samo za izhod države iz težav, ampak obstaja bojazen, da bi trenutno stanje lahko prešlo tudi na druge članice. Definitivno je na boljši poti do izhoda iz krize Irska, saj okreva hitreje kot Grčija. Vsekakor bo pa tudi ta država morala zmanjšati javni dolg in javno finančni primanjkljaj ter sprejeti določene varčevalne ukrepe in reforme. Dejanske razmere so privedle obravnavani državi do tiste meje, ko svojega gospodarskega stanja brez pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, več nista bili sposobni sami uravnovesiti. V veliki meri je za to odgovorna finančna in gospodarska kriza, kateri ni in ni videti konca.
Ključne besede: maastrichtski kriteriji, Ekonomska in monetarna unija, Grčija, Irska, finančna kriza.
Objavljeno: 26.11.2013; Ogledov: 608; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

12.
ODZIV EVROPSKE UNIJE NA DOLŽNIŠKO KRIZO SUVERENIH DRŽAV
Aleksander Lamot, 2014, diplomsko delo

Opis: Še pred koncem prvega desetletja po uvedbi skupne valute se je evro smatral kot eden največjih uspehov t.i. evropskega projekta. Skupna valuta je ustvarila vrsto pozitivnih učinkov kot je nizka inflacija ter zadolževanje po nizkih obrestnih merah kar je spodbujalo ekonomsko rast. Polega tega je olajšala trgovanje in ustvarila enoten kapitalski trg na katerem so se zmanjšali transakcijski stroški. Skupno valuto evro uporablja 18 od skupaj 28 držav EU. Finančna kriza, ki se je pričela leta 2008 in ima svoje korenine v prekomernem zadolževanju v hipotekarne posojila in izvedene instrumente, je jasno pokazala na pomanjkljivosti v arhitekturi evropskega finančnega sistema. Po recesiji, ki je nastopila zaradi finančne krize so javni dolgovi držav članic vidno narasli in v nekaterih državah dosegli tudi kritične vrednosti. Posledično je v evro območju v letu 2010 nastopila dolžniška kriza, ki je tudi pokazala pomanjkljivosti v evropski monetarni in fiskalni politiki in tako načela pozitivno podobo ekonomske in monetarne unije ter skupne valute. Ko se je dolžniška kriza razširila je bilo jasno, da EU nima na voljo mehanizmov in instrumentov pri reševanju dolžniške krize kakor tudi finančne krize. Reševanje finančnih težav držav članic so se najprej lotili z uvedbo dvostranskih in začasnih mehanizmov, ki so začasno stabilizirali finančne trge vendar pa niso bili ustrezna podlaga za reševanje morebitnih dolžniških kriz v prihodnosti. Glavni cilj naše naloge je bil ugotoviti ali so izvedeni ukrepi pri reševanju dolžniške krize dovolj učinkoviti ter oceniti prihodnje strukture EMU integracije in opredeliti možne rešitve iz krize. EU je na krizo odgovorila z poostrenim proračunskim in makroekonomskim nadzorom, z ustanovitvijo stalnega mehanizma za finančno stabilnost, z posredovanjem likvidnosti stabilnih držav in ECB in z postopki za bančno in fiskalno unijo. V naši nalogi smo ugotovili, da so uvedeni postopni ukrepi in mehanizmi uspeli stabilizirati situacijo in so v letu 2013 omogočili izhod iz recesije. V začetku 2014 so že vidni znaki okrevanja in postopno kažejo na okrepljeno ekonomsko rast v naslednjih letih. Z že uvedenimi ukrepi in postopno uvedbo reform t.i. prave ekonomske in monetarne unije je EU na dobri poti proti izhodu iz krize kar bo tudi temelj, da bodo države članice evro območja lažje absorbirale morebitne krize v prihodnosti.
Ključne besede: EMU, dolžniška kriza, mehanizem za stabilnost evra, EFSF, EFSM, ESM, začasni mehanizem, Grčija, Irska, Ciper
Objavljeno: 04.08.2014; Ogledov: 2468; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

13.
KRIZA V DRŽAVAH PIIGS TER NJEN VPLIV NA TURIZEM TEH DRŽAV
Žan Jug, 2014, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je zelo prizadela države PIIGS, nekatere nekoliko bolj nekatere nekoliko manj. Vsaka opisana država ima svoje ukrepe, s katerimi je zajezila oz. s katerimi poskuša zajeziti to finančno krizo. Finančna kriza je imela zelo velik vpliv na turizem in posledično na zmanjšanje turističnih prihodov in turističnih prihodkov. Pri analizi držav PIIGS sem opazil, da so večinoma največji upad turističnih prihodov in turističnih prihodkov zabeležile med leti 2009-2010, takoj po izbruhu finančne krize. Pri nekaterih državah je potem krivulja prihodov in prihodkov iz turizma zabeležila pozitivno rast, pri drugih pa je ostala negativna. Kljub temu, da je finančna kriza zelo vplivala na države PIIGS, je po večini turizem ostajal še naprej ključen za izhod iz finančne krize. Skupna točka državam PIIGS je turizem, ki se počasi pobira in bo en izmed ključnih sektorjev, ki lahko državo popelje iz finančne krize
Ključne besede: PIIGS, Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija, finančna kriza, turizem.
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 724; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

14.
Primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji
Niko Žmavcar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se podrobneje ukvarjamo z drugo sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V prvem delu predstavimo definicije, povezane s sanacijo bančnega sistema, in modele, ki se uporabljajo za sanacijo. Nadaljujemo s kratkim zgodovinskim pregledom bančnega sistema v Sloveniji ter navedemo glavni vzrok slovenske sanacije, kar je prehitra in neuravnovešena rast bančnega sistema pred krizo in začetek svetovne gospodarske krize. Sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji kronološko predstavimo in opredelimo zakonsko podlago. Ukrepe, ki so bili v Sloveniji uporabljeni, torej stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke, podrobneje opišemo in prikažemo njihovo uresničevanje. V zadnjem delu diplomskega projekta ugotavljamo primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V primerjavi z dvema evropskima državama, Španijo in Irsko ugotovimo, da je bila sanacija slovenskega bančnega sistema v osnovi izvedena primerno, vendar pa bi lahko bili določeni ukrepi izvedeni optimalneje.
Ključne besede: bančni sistem, sanacija bančnega sistema, dokapitalizacija, slaba banka, primernost, Španija, Irska
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 748; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (926,28 KB)

15.
UPRAVLJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE S POUDARKOM NA VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
Boris Munišič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sedanja zakonska ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih občutijo tako davkoplačevalci, kot tudi izvajalci upravljalsko administrativnih funkcij. Nepremično premoženje fizičnih oseb je v Sloveniji trenutno obdavčeno z dvema dajatvama, tako z davkom od premoženja in z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja vodi v neenako obravnavo davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, hkrati pa zaradi možnosti dvojne obremenitve fizičnih oseb in oprostitve dajatev za pravne osebe, izredno povečanega administrativnega dela na tem področju. Obravnavana sistema obdavčenja nepremičnega premoženja sta zastarela in zato potrebna temeljite prenove, v smislu številnih sodobnih zakonskih rešitev, ki jih uporabljajo v razvitih državah sveta. Irski sistem davka na rezidenčne nepremičnine je primer sodobno zasnovanega davčnega sistema davka na nepremično premoženje. Na osnovi analiz magistrskega dela lahko zaključimo, da je obstoječi sistem dajatev na nepremičnine neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim lastniškim razmerjem. Vzroke analiziranega stanja obstoječega sistema lahko razčlenimo na glavne skupine, iz katerih izhaja: - različno obravnavanje davčnih zavezancev, - neenotne metode določanja davčne osnove, - izračuni ocenjene vrednosti nepremičnin so administrativne narave, - preveliko število izjem in olajšav, - dve vrsti dajatev, ki jih uvrščamo med nepremičninske dajatve. Zakonodajna ureditev področja obdavčenja nepremičnega premoženja v Sloveniji z davkom od premoženja določa številne oprostitve in olajšave, kar posledično pomeni, da davek od premoženja plačuje razmeroma majhen delež Slovencev. Takšne zakonodajne opredelitve že v osnovi izgrajujejo model nesistemskega obdavčenja nepremičnin, torej nepravičen in netransparenten model. Pri takšni obravnavi davčnih zavezancev in glede na veliko vidnost premoženjskega davka, je še posebej pomembna natančna določitev postopkov za določanje davčne osnove za odmero dajatev, kar je predmet raziskave tega magistrskega dela. S tem smo natančno opredelili obravnavano problematiko področja analize, saj je določanje ocenjene vrednosti po mnenju mnogih priznanih strokovnjakov najtežje opravilo v sistemu izvajanja davka na nepremično premoženje.
Ključne besede: davek na nepremičnine, premoženjski davki, tržna vrednost, upravljanje davka, stanovanjske nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, IAAO, evidentiranje nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, Slovenija, Irska, množično vrednotenje nepremičnin, individualno vrednotenje nepremičnin, tržni model vrednotenja nepremičnin
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

16.
Reforme v državah PIIGS
Vita Kacafura, 2016, diplomsko delo

Opis: Leta 2008 se je začela globalna finančna kriza, ki je na gospodarstvih pustila posledice še nekaj let po začetku. Najbolj je prizadela evroobmočje. Globalna finančna kriza je ustvarila domino efekt. Gospodarstva evroobmočja so podlegala ena za drugo. Globalna finančna kriza se je tako prelevila v dolžniško krizo evroobmočja. V delu diplomskega seminarja se natančneje ukvarjamo z najbolj prizadetimi gospodarstvi evroobmočja: Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. V študijah so se pokazali trije najpomembnejši razlogi za nastanek krize v državah PIIGS: pregrevanje nepremičninskega trga, ki je prizadel Irsko in Španijo, prevelika zadolženost in deficit tekočega računa, ki sta bila prisotna v Grčiji in Italiji ter upad gospodarske dejavnosti na Portugalskem. Države Portugalska, Irska, Grčija in Španija so za rešitev svojih težav prejele tudi sredstva s strani Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slednje sta že vrnili Irska in Španija. Varčevalni ukrepi in reforme so bili med seboj precej podobni. Vsebovali so varčevanje v javnem sektorju, zmanjšanje socialnih transferjev, reforme na področju fiskalne politike, izboljšanje konkurenčnosti, pospeševanje gospodarstva in zmanjšanje zadolženosti ter deficita tekočega računa. Ostale reforme so izhajale iz specifičnih potreb posamezne države. Iz krize sta že izstopili Španija in Irska, vendar še zmeraj ostajajo posledice krize s katerimi se državi soočata. Še zmeraj pa so v krizi ostale države. Posebej problematični sta Italija in Grčija, saj se jima stanje gospodarstva ponovno slabša.
Ključne besede: Reforme, evroobmočje, Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 221; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (536,32 KB)

17.
DODATNA POKOJNINSKA ZAVAROVANJA NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI - VPLIV OBDAVČITVE IN TRENDI RAZVOJA
Anita Smole, 2016, magistrsko delo

Opis: Dodatna pokojninska zavarovanja oz. dodatne pokojninske sheme so pomembna oblika varčevanja za starost. V okviru tega je potrebno ločiti dve obdobji, in sicer obdobje varčevanja in obdobje črpanja pravic iz pokojninskih shem, ki ju predmetna naloga podrobno obravnava z davčnopravnega vidika. V magistrski nalogi sta predmet obravnave pregled relevantnih določb prava EU in sodne prakse sodišča EU na tem področju, ter poglobljena analiza davčnopravne ureditve dodatnih pokojninskih shem v Veliki Britaniji in na Irskem, s poudarkom na davčni obravnavi vplačanih prispevkov s strani člana ali delodajalca. S proučitvijo britanske in irske davčne ureditve tega področja se ugotavljata morebitna neenakost glede obdavčitve članov z vidika prava EU ter raven davčne stimulativnosti oziroma interes izbranih držav članic EU za odlog davčnih obveznosti v fazo izplačevanja sredstev iz pokojninskih shem.
Ključne besede: dodatna pokojninska zavarovanja, pokojninske sheme, obdavčitev, Velika Britanija, Irska, Evropska unija, davčne olajšave, EET davčni sistem, Sodišče EU, sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 255; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

18.
KOSITRNA PIŠČAL V IRSKI TRADICIONALNI GLASBI
Mihael Roškar, 2016, diplomsko delo

Opis: Kositrna piščal je glasbilo, brez katerega si težko predstavljamo irsko tradicionalno glasbo. Pravzaprav skorajda ni irske tradicionalne zasedbe, ki kositrne piščali ne bi vključevala. Ravno tako ni glasbenika, ki se, vsaj v začetni stopnji učenja glasbe, s piščaljo ne bi seznanil. Od nastanka je, v razmeroma kratki zgodovini, zaradi enostavnosti ter dostopnosti postala poleg starodavne harfe nekakšen sinonim za irsko tradicionalno glasbo. Zaradi množičnih migracij Ircev ter velike priljubljenosti irske glasbe v drugi polovici 20. stol., se je prenesla na različne konce sveta in dosegla status enega najbolj uporabljenih tradicionalnih inštrumentov. Čeprav je na prvi pogled enostaven inštrument, so se z njim odlično izrazili prenekateri virtuozi ter tako dokazali, da piščal ne dopušča le tehnične virtuoznosti, ampak tudi veliko drugih izraznih možnosti, ki so specifične le zanjo. Tako je veliko irskih glasbenih ornamentov nastalo prav na kositrni piščali in se v isti obliki preneslo tudi na druge inštrumente.
Ključne besede: kositrna piščal, irska piščal, irska tradicionalna glasba, ornamentika, Clarke, jig, reel, Seán Ó Riada, Turlough O'Carolan
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 660; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

19.
Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka
Tjaša Tarča, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi. Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa. Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu. Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka.
Ključne besede: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 191; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

20.
Primerjalna analiza irske in kanadske poslovne kulture
Tina Meža, 2018, diplomsko delo

Opis: S pojavom globalizacije in lažjo dostopnostjo do drugih držav se veliko podjetij odloča vstopati na tuji trg, vendar mnogokrat podcenjujejo pomen poznavanja kulturnega okolja trga, na katerega vstopajo. Poleg preostalih dimenzij tujega poslovnega okolja je potrebno podrobno preučiti dimenzijo kulture, saj se lahko le na ta način izognemo kulturnemu šoku in konfliktom v komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji. Dobro poznavanje, razumevanje in prilagajanje kulturnemu okolju nam torej prinaša pomembno konkurenčno prednost, kjer lahko medkulturne razlike interpretiramo ne kot nevarnost, ampak kot priložnost iskanja inovativnih rešitev. V diplomskem projektu smo raziskali koncept kulture in pomen njegovega poznavanja ob vstopu v poslovno okolje tujega trga. Osredotočili smo se na irsko in kanadsko kulturo, podrobneje analizirali njuni poslovni kulturi ter ju uvrstili v izbrane modele medkulturnih razlik s ciljem ugotavljanja posledic, ki jih te razlike prinašajo mednarodnim poslovnežem.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, kultura, poslovna kultura, modeli medkulturnih razlik, Irska, Kanada
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 326; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (842,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici