Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kršenje človekovih pravic je problem, ki je prisoten v številnih državah. Posebej problematično je kršenje človekovih pravic v zaporih. Cilj zaključnega dela je bil raziskati kršenje človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske, ter identificirati morebitne razlike v oblikah kršenja človekovih pravic v izbranih državah. Uporabili smo kombinacijo različnih metod, s katerimi smo analizirali in predstavili stanje kršenja človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske. Z uporabo deskriptivne metode smo predstavili zaporske sisteme obravnavanih držav in s primerjalno analizo izpostavili podobnosti ter razlike med sistemi po izbranih kazalnikih. Zaporski sistemi v Rusiji, Iranu in na Kitajskem so postali predmet mednarodne pozornosti zaradi težkih razmer za zapornike, ki posledično vodijo v kršenje človekovih pravic. Kljub mednarodnim določilom in nacionalni ureditvi v teh treh državah v praksi pogosto prihaja do kršitev. Raziskava je pokazala, da so Rusija, Iran in Kitajska avtoritarne države, kar se odraža tudi v njihovih zaporskih sistemih. Vse tri države imajo tudi uzakonjeno smrtno kazen, ki se uporablja kot orodje politične represije. Prenatrpanost, slaba higiena in pomanjkanje zdravstvene oskrbe so prisotni v zaporih vseh treh držav. Pogosto je fizično in psihično nasilje nad zaporniki, vključno z mučenjem in zlorabami. Pri preučevanju zapornih sistemov v Rusiji, Iranu in na Kitajskem smo ugotovili, da prihaja do določenih razlik. V Rusiji se smrtna kazen kljub temu, da je uzakonjena, ne uporablja, kar pa ne velja za Iran in Kitajsko. V zaporskih sistemih Rusije in Kitajske se kot zloraba izvaja tudi delo zapornikov, kar pa ne velja za Iran. Posebnost zaporskega sistema Kitajske je tudi praksa pridobivanja organov od usmrčenih zapornikov.
Ključne besede: zaporski sistemi, kršenje človekovih pravic, Rusija, Iran, Kitajska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 11
Celotno besedilo (631,62 KB)

Opis: Zaradi vpliva globalizacije in medsebojne povezanosti držav morajo podjetja nenehno iskati možnosti poslovanja na tujih trgih. Podjetjem, ki tržijo le na domačem trgu, gre nekaj časa dobro, vendar jih nenehen pritisk konkurence postopoma prisili v razmišljanje o mednarodni širitvi posla. Tista podjetja, ki opravljajo raziskave tujega okolja in analize tveganj, pokažejo velik interes za sodelovanje s tujino in imajo več možnosti za dolgoročen uspeh pri poslovanju. PESTLE-analiza je danes najbolj običajna oblika analize podjetij za identifikacijo zunanjih dejavnikov poslovnega okolja. Priporočeno je, da podjetje poveže dejavnike PESTLE-analize s SWOT-analizo. Kazahstan in Iran sta državi z visoko stopnjo tveganja. Če se podjetja odločijo za vstop na njuna trga, so nujne predhodne analize. Čeprav se obe državi spopadata s političnimi, gospodarskimi in zakonodajnimi ovirami, gre za hitro rastoča trga, ki nudita tudi slovenskim podjetjem veliko izzivov in še več priložnosti. Na osnovi zbranih podatkov in primerjalne analize poslovnega okolja in deželnih tveganj Kazahstana in Irana v diplomskem projektu ugotavljamo stopnjo privlačnosti obeh trgov.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, analiza trga, deželno tveganje, Kazahstan, Iran
Objavljeno v DKUM: 09.08.2018; Ogledov: 1384; Prenosov: 107
Celotno besedilo (466,79 KB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika, ki se nanaša na načelo enakopravnost zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in istospolnih partnerjev ter na področja, ki so zajeta v tem načelu. Načelo enakopravnosti je splošno načelo civilnega prava, ki je določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na področju zakonskega in družinskega prava določa, da imata zakonca v zakonski zvezi enake možnosti za porazdelitev pravic. Velja tako za osebna razmerja, kot za premoženjska razmerja med njima, uresničuje pa se tudi pri razvezi zakonske zveze. Ker je teorija eno, resnično, vsakdanje življenje pa drugo, na koncu diplomske naloge izdelan anketni vprašalnik prikazuje, ali partnerji skupaj odločajo o vseh pomembnih zadevah, ali pa prevladuje dominanten spol, ki odloča o vseh zadevah sam, o katerih bi morala skupno in soglasno odločati oba partnerja. V diplomskem delu je predstavljena tudi Islamska republika Iran, ki nima urejene enakopravnosti med spoloma in s tem tudi med zakoncema v veljavno sklenjeni zakonski zvezi. Iran je zanimiv zaradi tega, ker je skozi zgodovino razvil različne oblike zakonskih zvez, danes pa se še vedno uporablja začasna zakonska zveza, ki je sklenjena s točno določenim namenom (na primer prikritost nezvestobe moškega) in je nam nekoliko tuja. Pojavil pa se je tudi iranski feminizem, ki je že dosegel določene premike v smeri enakopravnosti med spoloma.
Ključne besede: načelo enakopravnosti, osebna razmerja, premoženjska razmerja, razveza zakonske zveze, Iran, začasna zakonska zveza, iranski feminizem.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1942; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,51 MB)

Ključne besede: kontejnerji, tovorni promet, integralni transport, pomorski transport, sposobnosti, ladje, podpora, pristanišča, morje, organiziranost, pretok blaga, livarstvo, obveznosti, distribucija, INCOTERMS, klavzule, storitve, špedicija, prevozništvo, strategija, dokumentarni akreditivi, dokumentacija, Slovenija, Iran
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2114; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: V diplomski nalogi je prikazan potek iransko-iraške vojne, zakaj je do konflikta sploh prišlo in kako se je le ta končal. Iransko-iraška vojna je najbolj krvav spopad po drugi svetovni vojni, saj je terjala več kot milijon življenj, po nekaterih ocenah celo dva milijona. Splošno znano dejstvo je, da ima vsaka vojna oz. konflikt med državami predvsem negativne posledice, kot so veliko število mrtvih, finančna izguba, uničenje itd. in kot smo ugotovili ni ta primer nobena izjema, saj nobena od sprtih strani ni pridobila popolnoma nič. Tako meja med državama, kot tudi politični odnosi med njima so ostali enaki tudi po koncu vojne. Povoda za iransko-iraško vojno sta bila spor zaradi z nafto bogate province Kuzestan in želja Iraka po oblasti nad mejno reko Shatt Al-Arab. Kot smo pozneje ugotovili sta oba vzroka, zaradi katerih je Irak napadel Iran ostala na isti točki, kot pred vojno, saj je Kuzestan ostal pod suverenostjo Irana, meja med državama pa še zmeraj poteka po sredini reke Shatt Al-Arab. Spoznali smo, da enako, kot v drugih spopadih modernega časa, je imela pomembno vlogo obveščevalna dejavnost. Obveščevalne službe kot so SAVAK, VEVAK in Mukhabarat, ki so delovale v korist Irana oz. Iraka v času vojne in pred njo, pa vendarle niso delovale na enak način, kot večina drugih obveščevalnih služb po svetu. Značilnost teh služb je bila, da so poleg običajnih obveščevalnih nalog opravljale tudi nečedne naloge na ukaz svojih vlad, kot so množični umori svojih političnih nasprotnikov, tako doma, kot v tujini. Čeprav se konflikt imenuje iransko-iraška vojna, je v njem poleg glavnih dveh akterk na različne načine sodelovalo tudi mnogo drugih držav. Tretje države so bile vpletene zaradi različnih razlogov. Nekatere so odkrito podpirale eno od sprtih strani, nekatere so poslovale z državama v vojni in jim prodajale orožje oz. kupovale njuno nafto, spet nekatere pa so postale vpletene zgolj zaradi svoje geografske bližine in so pogosto posledično tudi same postale tarča napadov.
Ključne besede: vojne, vojaški konflikti, Iran, Irak, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 3484; Prenosov: 353
Celotno besedilo (453,28 KB)